Poročilo Evropske agencije za okolje kaže, da je kemijsko stanje površinskih voda v Sloveniji dobro, z izjemo preseženih standardov za živo srebro in bromirane difeniletre v organizmih, kar je sicer značilno za vso Evropo. Je pa skoraj 60 odstotkov površinskih voda v Sloveniji v dobrem ekološkem stanju, kar je nad evropskim povprečjem.

Poročilo Evropske agencije za okolje European waters o kemijskem in ekološkem stanju površinskih voda v Evropi in Sloveniji kaže, da so, ko gre za preseženi okoljski standard za živo srebro v ribah, vse površinske vode v Sloveniji v slabem kemijskem stanju.

A so ob tem na Agenciji RS za okolje (Arso) v sporočilu za javnost pojasnili, da je v primeru živega srebra mejna vrednost za dobro kemijsko stanje vodnega okolja 20 mikrogramov na kilogram, mejna vrednost za varno hrano pa 500 mikrogramov na kilogram. To pomeni, da je okoljski standard, ki je postavljen za zaščito živali, ki se prehranjujejo z ribami, 25-krat strožji kot je mejna vrednost za varno hrano.

Tako je bilo preseganje živega srebra v ribah v Sloveniji določeno praktično na vseh merilnih mestih, tudi tam, kjer ni nikoli prihajalo do emisij živega srebra v vode. K preseganju živega srebra v organizmih po pojasnilih Arsa ne prispevajo le emisije v vode, pač pa tudi onesnažen zrak oz. padavine. Živo srebro se namreč prenaša na velike razdalje. V Sloveniji so bile sicer najvišje vsebnosti živega srebra v organizmih izmerjene v Idrijci in v Soči.

Tudi rezultati v drugih evropskih državah kažejo vsesplošno preseganje mejne vrednosti živega srebra v organizmih. Izjema so države, ki monitoringa še niso vzpostavile in torej nimajo podatkov.

Podobno v Evropi velja tudi za bromirane difeniletre (BDE), katerih vrednosti v organizmih so bile prav tako presežene na vseh merilnih mestih v Sloveniji. BDE so biološko nerazgradljive snovi, ki so se v preteklosti uporabljale kot zaviralci gorenja v predmetih splošne rabe (plastiki, električni in elektronski opremi, tekstilu). Od leta 2004 je njihova uporaba v EU prepovedana, skupaj z živim srebrom pa spadajo med t. i. splošno prisotne, obstojne, bioakumulativne in strupene snovi, ki jih je možno najti v vodnem okolju še desetletja po prepovedi njihove uporabe.

Brez upoštevanja slabega kemijskega stanja površinskih voda zaradi živega srebra in BDE v organizmih, pa je kemijsko stanje površinskih voda v Sloveniji dobro, ugotavlja poročilo. Ne glede na to pa za nekatera območja v Slovenija velja posebna pozornost, potem ko so od leta 2016 v veljavi strožji okoljski standardi za nekatere nevarne snovi.

Kje je Arso ugotovil slabo kemijsko stanje

Tako Arso od leta 2016 ugotavlja slabo kemijsko stanje zaradi preseženih vsebnosti različnih nevarnih snovi v Meži pri Podklancu, v Muri na merilnih mestih Ceršak in Mota, v Logaščici v Jački, v Podlomščici v Malem Mlačevu, v potoku Žabnik, v Savi v Prebačevem in v Krupi pri Kloštru. Na nekaterih od teh Arso že izvaja preiskovalne monitoringe, medtem ko je za slabo kemijsko stanje potoka Boben v Hrastniku, kjer so presežene vsebnosti živega srebra, znano, da je to posledica industrijske dejavnosti v preteklosti.

Vzpodbudne pa so ugotovitve glede kakovosti slovenskega morja, kjer se je izboljšalo stanje glede čezmerne onesnaženosti s tributilkositrovimi spojinami, ki so se v preteklosti uporabljale v premazih za ladje. V letu 2017 so koncentracije teh spojin upadle pod standard kakovosti, tako da je na podlagi zadnjih rezultatov za celotno slovensko morje določeno dobro kemijsko stanje.

Podatki, ki jih je objavila Evropska agencija za okolje, kažejo še, da je v Evropi 39 odstotkov površinskih voda v dobrem ekološkem stanju, medtem ko je Slovenija s skoraj 60 odstotki voda v dobrem stanju visoko nad evropskim povprečjem. Več rek, jezer in obalnega morja v dobrem ekološkem stanju je le še na Finskem, v Romuniji in Estoniji.

Spremljanje in ocenjevanje ekološkega stanja površinskih voda je bilo z vodno direktivo EU vpeljano leta 2000, direktiva pa je od leta 2006 zavezujoča tudi za Slovenijo. Cilji direktive narekujejo, da morajo biti vse vode (reke, jezera in obalno morje) v dobrem ekološkem stanju.

"Zadnja razvrstitev držav na lestvici ekološkega stanja voda sicer kaže, da je večina držav še daleč od ciljev vodne direktive, ponuja pa tudi odgovor, v katero smer naj gredo odločitve pri upravljanju z vodami, da cilje v bodoče dosežemo," so navedli na Arsu in dodali, da so države z najslabšim ekološkim stanjem voda gosto poseljene in z malo ohranjenega naravnega okolja.

"Medsebojna odvisnost obsega rabe prostora in stanja voda je vse prej kot naključna, saj so potoki, reke, mokrišča, jezera in podzemne vode, na koncu pa morja in oceani, ekosistemi, ki akumulirajo pritiske iz zaledja. Zato naj bodo naša prizadevanja na vseh ravneh usmerjena v čim manjši odtis v prostoru," so še navedli na Arsu.