Harmoniji, ki jo podpira močna ruska manjšina v Latviji, ter obema populističnima strankama se po navedbah francoske tiskovne agencije AFP skupaj obeta 55 sedežev v 100-članskem parlamentu in s tem zadostna večina za sestavo vlade.

Medtem ko je Harmonija dobila skoraj 20 odstotkov glasov, so volivci 1,9-milijonske Latvije namenili nekaj več kot 14 odstotkov glasov KPV, Nova konservativna stranka pa je dobila 13,6-odstotno podporo.

Na četrto mesto se je z 12,4-odstotno podporo uvrstila liberalna stranka Za razvoj, ki podpira evroatlantsko usmeritev Latvije, za njo pa z 11 odstotki desno usmerjeno Nacionalno zavezništvo iz odhajajoče vladne koalicije.

Desnosredinska Unija zelenih in kmetov premierja Marisa Kucinskisa je šele na šestem mestu z nekaj manj kot 10-odstotno podporo. V parlament se je s 6,7-odstotka glasov uspelo prebiti še stranki Nova enotnost.

Levo usmerjena Hamronija, ki je imela nekoč celo sporazum s stranko ruskega predsednika Vladimirja Putina Enotna Rusija, je sicer najbolj priljubljena med etničnimi Rusi, ki predstavljajo približno četrtino latvijskega prebivalstva.

Že na prejšnjih treh volitvah je osvojila največ glasov, a ji ni uspelo oblikovati vlade. Tokrat pa bi se to lahko zgodilo. "Brez Harmonije ni možna nobena sposobna in stabilna koalicija. Sicer bi lahko bi imeli le koalicijo ksenofobov in podpornikov pravic istospolno usmerjenih, ki pa bi trajala le dva ali tri tedne," je rezultate volitev komentiral predsednik Harmonije, župan Rige Nils Ushakovs.

Latvijsko gospodarstvo, ki ga je finančna kriza pred desetimi leti močno prizadela, je pod odhajajočo vlado sicer znova začelo rasti, vendar imajo volivci dovolj ukrepov, ki so bili potrebni za to. Želijo si svežih obrazov, je spremembe na latvijskem političnem prizorišču komentiral politični analitik Filips Rajevskis.

Zmaga Harmonije sicer skrbi številne prebivalce države, ki je pred osamosvojitvijo leta 1991 pol stoletja preživela pod okupacijo Sovjetske zveze. Stranka se namreč med drugim zavzema za znižanje izdatkov za obrambo na odstotek bruto domačega proizvoda, kar je v nasprotju s ciljem zveze Nato, da bi države svoje izdatke do leta 2024 zvišale na dva odstotka.