Dokazi

Slovenec v taksiju našel kovček, poln denarja

Ž.K.
4. 10. 2018, 20.01
Deli članek:

Ko Furs ugotovi, da se uradni podatki o premoženju posameznika ne ujemajo z dejanskim stanjem, zahteva pojasnila. Nekatera so res šokantna.

Profimedia
Slovenec naj bi na vrtu našel večjo količino zlata.

Uslužbenci Finančne uprave Republike Slovenije (Furs) redno pregledujejo premoženjsko stanje posameznikov in iščejo neskladja. Če ste prejemnik socialne pomoči in se vozite v beemveju, vas bodo prej ali slej vprašali, od kod vam denar. Če ugotovijo neskladje oziroma premoženje, ki ga Fursu niste prijavili, vam grozita kazen in davek v višini kar 70 odstotkov.

Zgodbe in zgodbice

Davčni uslužbenci, ki se ukvarjajo s takimi primeri, so v preteklosti slišali že vse možne izgovore. Najpogosteje se Slovenci izgovarjamo na dediščine, darila sorodnikov, pa na neverjetne zaslužke na kapitalskih trgih ali trgih digitalnih valut in celo na igre na srečo. A kot pojasnjujejo na Fursu, bi za vse te primere morala obstajati papirnata sled, torej podatki o izplačilih oziroma nakazilih. »Breme dokazovanja je v teh primerih na davčnih zavezancih. Oni morajo dokazati, na kakšen način so do premoženja prišli,« so nam povedali na Fursu. Med najbolj neverjetnimi izgovori, ki so jih slišali v preteklosti, izstopata dva. Tako naj bi eden od zasačenih Slovencev izvor svojega premoženja pojasnil s pravljično najdbo: »Usedel sem se v taksi in na zadnjem sedežu našel kovček, poln denarja.« Drugi je napletel tole zgodbico: »Ko sem prekopaval vrt, sem po naključju našel zakopano večjo količino zlata.« Ne ena ne druga zgodba seveda nista imeli realne podlage. Ob tem velja razložiti, da tudi če bi Slovenca z bujno domišljijo res našla denar oziroma zlato, bi to po zakonu morala prijaviti policiji.

Denar vedno težje skriti

V Sloveniji so leta 2017 opravili 43 nadzorov, ob tem pa so inšpektorji ugotovili, da morajo davčni zavezanci plačati dodatnih 11,787.450 evrov. Poleg inšpekcijskih nadzorov z odmerjenimi obveznostmi so leta 2017 izvedli še 23 finančnih preiskav in opravili 41 analiz. Premoženje, ki ga želijo ljudje skriti pred državo, ima tudi v tujini na voljo vedno manj skrivališč. V zadnjih letih so se namreč skorajda vse države obvezale poročati o premoženju tujih oseb v njihovih bankah. Furs je tako samo leta 2017 iz držav EU prejel 76.362 podatkov za zavezance, rezidente Slovenije, iz ZDA 1099 informacij in iz preostalih držav OECD še 22.526 informacij. Na podlagi prejetih podatkov pa je Furs odmeril 3,997.904 evrov davka. Zanimivo bo videti, kaj bo prineslo leto 2018, saj je Fursu podatke o računih prvič v celoti posredovala tudi Avstrija, kjer imamo Slovenci največ računov in »skritega« denarja. Podatke je morala naša severna soseda posredovati do konca septembra, analize prejetih informacij pa že potekajo.

Davčne oaze

V okviru nadzora poslovanja z davčnimi oazami se je Furs usmerjal predvsem na tiste transakcije, pri katerih so bili zaznani visoki odlivi sredstev v tujino in različne sheme z izključnim namenom prihranka na davku. Kje in pri kom bodo opravili nadzor, so se na Fursu odločali na podlagi lastnih analiz, na podlagi podatkov iz mednarodne izmenjave ter na podlagi informacij drugih državnih organov. Posebno pozornost so namenili tudi analizi podatkov, razkritih v tako imenovanih panamskih in rajskih dokumentih. Leta 2017 je bilo zgolj iz naslova poslovanja z davčnim oazami odmerjeno 4,661.620,85 evra dodatnega davka.