"V eni od slovenskih bolnišnic je na oddelku s 30 bolniškimi posteljami šest srednjih medicinskih sester, ki zagotavljajo storitve 365 dni v letu. Na takem oddelku bi potrebovali za varno delo medicinske sestre in varno obravnavo pacienta 11 srednjih medicinskih sester, v kolikor pa bi se upoštevalo kategorizacijo pa bi to število moralo biti še večje." Gre za opis le enega primera razmer, v katerih delajo predstavniki zdravstvene nege in o katerem so poročali sindikalnim zaupnikom Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije (SZSVS).
Na 2. seji konference sindikatov bolnišnic, sindikata SZSVS, je bil ponovno izpostavljen v zadnjem času že večkrat omenjeni problem – kadrovske podhranjenosti bolničarjev, srednjih medicinskih in diplomiranih medicinskih sester. Le-te morajo mesečno v povprečju opraviti od 25 do 30 ur nadurnega dela, To, zaradi preobremenjenosti in ne nadomeščanja že odsotnih sester vodi v izgorelost, posledično pa v daljše bolniške odsotnosti, opozarjajo v SZSVS. Preobremenjenost in dolgi dnevni in mesečni delovniki so problem, ki se vrti v svojem lastnem krogu, odgovorni pa kljub opozorilom ne naredijo nič, še opozarjajo.
Primere pomanjkanja medicinskih sester pa bolnišnice rešujejo še z združevanjem oddelkov: zaradi pomanjkanje medicinskih sester se oddelki združujejo, kot so v eni od bolnišnic oddelku za abdominalno kirurgijo pripojili ginekološki oddelek, še poroča SZSVS, kjer ocenjujejo, da bo takih primerov zaradi pomanjkanja sester najverjetneje vedno več.
Z novimi kadri bi izboljšali proces nemotenega dela
"Na podlagi navedenega ugotovimo, da je v zdravstveni negi premalo zaposlenih predvsem srednjih medicinskih sester. V kolikor bi z novimi kadri zaposlenost povečali za 15 - 20 odstotkov, bi izboljšali proces nemotenega dela, zmanjšali nadurno delo in predvsem zmanjšali preobremenjenost bolničarjev, srednjih in diplomiranih medicinskih sester, ter s tem preprečili možnost ogroženosti pacientovega zdravja", ocenjujejo v sindikatu.
Pomanjkanje in preobremenjenost obstoječega kadra se pojavlja tudi pri nemedicinskem osebju kot so zdravstveni administratorji, kuharji, pomočniki kuharjev, strežnice vzdrževalci in podobno, še opozarjajo v sindikatu. Tudi te, je tako, kot bolničarje in medicinske sestre, zaradi vpliva gospodarske rasti vedno težje dobiti za delo v bolnišnicah, saj se zaradi boljših pogojev dela in plačila rajši zaposlijo v zasebnem sektorju. Kljub razvoju in sodobnejši tehnologiji je takšen kader nujno potreben za uspešno delovanje in poslovanje bolnišnice, in kljub vsemu, za bolnišnico še vedno cenejši od zunanjih izvajalcev.
V sindikatu zato ministrstvo za zdravje in ministrstvo za javno upravo pozivajo k takojšnjemu sprejemu standardov in normativov ter jim na podlagi povečanje števila kadrov zagotovili ustrezno plačilo. Le na takih podlagah lahko pričakujemo preobrat in rešitev, zgoraj in že večkrat opredeljenih problemov v zdravstveni dejavnosti.
Stavka je v mirovanju le, dokler bo napovedan bližnji dialog upošteval navedene argumente, ob koncu sporoča predsednik sindikatov bolnišnic, SZSVS Matej Velenšek.
