Na ravni države, zavod za zdravstveno zavarovanje namreč ne spremlja več stanja po območnih enotah oziroma izpostavah, ima povprečen družinski zdravnik 1736 opredeljenih oseb. Med zdravnike družinske medicine se sicer štejejo zdravniki v splošnih ambulantah, otroških in šolskih dispanzerjih, pojasnjuje direktor sektorja za informiranje in odnose z javnostmi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Damjan Kos.

Od 3298 do nič bolnikov

Največ opredeljenih bolnikov v državi ima sicer ptujska zdravnica Jadranka Šolman, ki skrbi za 3298 zavarovancev, več kot tri tisoč zavarovancev imata še Katja Šoštarič Likar iz Ajdovščine in Damjan Maksimiljan iz Šentilja v Slovenskih Goricah. »Pri tistih zdravnikih, ki pa imajo največ opredeljenih oseb, praviloma prevladujejo starejši zdravniki z najdaljšo delovno dobo,« pravi Kos.

Podatki iz poimenskega seznama družinskih zdravnikov po Kosovih navedbah kažejo, da trenutno 43,8 odstotka družinskih zdravnikov ne presega obremenitev slovenskega povprečja. Zavarovanci imajo na ravni države torej na voljo 609 družinskih zdravnikov, ki jih lahko izberejo za svojega osebnega zdravnika. Razpoložljivost zdravnikov je sicer precej odvisna od kraja bivanja.
V okviru Zdravstvenega doma Ljubljana deluje 175 aktivnih zdravnikov, od katerih jih le 28 sprejema nove zavarovance. V celotni ljubljanski občini, kjer živi nekaj manj kot 300.000 ljudi, deluje skupno 245 družinskih zdravnikov, 151 jih še vedno ne dosega slovenskega povprečja, zato jih lahko zavarovane osebe izberejo za osebne zdravnike.

V državi obstaja celo 12 zdravnikov, ki nimajo oziroma še ne skrbijo za nobenega pacienta. »Gre za zdravnike, ki so pravkar začeli z delom po zaključku specializacije, ali pa gre celo za zdravnike v zadnjih letnikih specializacije, ki so prav tako šele začeli opredeljevati osebe,« pojasnjujejo na zavodu za zdravstveno zavarovanje.

Povprečni obisk traja 13 minut

Lani je po podatkih zavoda ambulanta družinske medicine v povprečju realizirala 9161 kurativnih obiskov, kar ob upoštevanju 220 delovnih dni v letu – pri čemer so izločeni prazniki, dnevi za dopust, bolniška odsotnost, izobraževanje in drugo – pomeni v povprečju 41 obiskov na dan. »Kurativni obisk v povprečju sicer traja 9,4 minute, vendar je ob upoštevanju, da izločimo kratek kurativni obisk, ki traja le pet minut (44 odstotkov vseh kurativnih storitev je namreč kratkih obiskov na primer za predpis zdravil kroničnemu bolniku), stvarnejša ocena, da traja povprečni (daljši) kurativni obisk 13 minut,« je sporočil Kos.

Povprečno trajanje obiska pri družinskemu zdravniku je v članicah EU krajše kot v Sloveniji, in sicer v Avstriji (pet minut), Madžarski (šest minut), Slovaški (od štiri do pet minut), Nemčiji (sedem minut in pol), Španiji (osem minut) in Veliki Britaniji (devet minut), Estoniji (devet minut), Romuniji (devet minut), Nizozemski (deset minut), Poljski (10 minut) in Latviji (12 minut). Glede na te podatke se slovenski zdravnik v primerjavi z drugimi članicami EU, kar zadeva čas, ki ga posveti bolniku, uvršča nekje v zlato sredino.