Minister za zdravje Samo Fakin vidi rešitev za skrajšanje čakalnih dob v večji produktivnosti in osredotočanju vodstev bolnišnic na ta problem, o čemer bodo govorili prihodnji torek. Situacija v zdravstvu kliče tudi po sistemskih spremembah, kar zahteva politični konsenz. "Mogoče so me pa zato izbrali, ker sem politično nevtralen," je dejal.
Trenutno ni škode za otroke
Med prioritetnimi področji novega ministra za zdravje je otroška srčna kirurgija. "Trenutno imam občutek, da stvari tečejo tako, da ni škode za otroke," je Fakin dejal v pogovoru.
Vodstvo ljubljanskega UKC mu je zagotovilo, da bo poskušalo pridobiti strokovnjake, ki bodo stalno prisotni v Ljubljani. "Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni (NIOSB) je še zelo na začetku ustanavljanja in ekipa strokovnjakov, ki bi občasno prihajala v Ljubljano, ni optimalna rešitev," je dejal.
V kratkem, ko se vrne z zasedanja generalne skupščine OZN, se bo sestal s strokovnim svetom zavoda, ki opozarja na nevzdržnost hkratnega izvajanja programa otroške srčne kirurgije v okviru UKC Ljubljana in NIOSB. "Po zdajšnjih podatkih gre za strokovno nasprotovanje. Se moram pa še podrobno seznaniti, da bom videl, kaj je resnica."
Predstavnike obeh zavodov bo posedel tudi za isto mizo, da se bodo dogovorili, kako naprej. Aktivnosti v New Yorku pa namerava izkoristiti tudi za srečanje s hrvaškim kolegom, da bi ugotovil, ali obstaja interes za medsebojno sodelovanje.
Zadnja leta povečevanje cen, ne pa skrajševanje čakalnih dob
Druga kratkoročna prednostna naloga je skrajševanje čakalnih vrst. "Vse poteze v zadnjih štirih letih so šle v povečevanje cen zdravstvenih storitev, ne v skrajševanje čakalnih dob. Sedaj bo moralo iti obratno," meni. Brez povečanja produktivnosti zdravstvenih delavcev ne bo šlo, je prepričan. Kot primer je navedel bolnišnico, kjer se je število ležalnih dni v 20 letih zmanjšalo v povprečju z 8 na 4 dni, pa so kljub temu dodatno zaposlili 500 ljudi. "Se vam ne zdi, da produktivnost ni problem," je vprašal.
Rezerve v specializantih
Pomembne priložnosti vidi tudi v izboljšanju notranje organizacije javnih zdravstvenih zavodov. V sistemu je skoraj 2000 specializantov, zdravstveni zavodi pa zanje prejmejo dodaten denar. "To pomeni, da so zagotovo rezerve v delovnih urah znotraj sistema," je ocenil in napovedal, da bo tudi temu namenjen sestanek z vodstvi zdravstvenih zavodov 2. oktobra.
Naštel je še druge možne rešitve. Razmišlja, da bi samo s prenosom pisanja potrdil za bolniške odsotnosti nosečnic, ki bi jih izdali ginekologi, lahko razbremenili 30 timov družinske medicine.
Glede na to, da se letno v vseh specialističnih ambulantah opravi 4,7 milijona pregledov, pa "bi jih morali opraviti le dva odstotka več, morda do konca leta samo tri preglede na dan več v posamezni ambulanti, pa bi se čakalne dobe precej skrajšale".
Angažma zasebnikov? Očitno se je nekdo zmotil
Koalicijska pogodba predvideva tudi angažma zasebnikov, a je Fakin na vprašanje o tem dejal, da se je "očitno nekdo zmotil", saj ZZZS s popolnimi zasebniki ne more sklepati pogodb, poleg tega "pa se koalicijska pogodba zavzema za jasno ločitev med javnim in zasebnim".
Na pomisleke, ali so področja, za katera bodo šla dodatna sredstva za skrajševanje čakalnih dob, prava, pa je odvrnil: "Drugega, kot verjeti direktorjem, da vedo, kam usmeriti denar, ne morem. Zato imamo direktorje. Mogoče smo jim v zadnjih 10 letih premalokrat povedali, da so podaljšana roka ministra na terenu."
Odgovor na vprašanje o kompetentnosti vodstev bolnišnic je po njegovem večplasten. Napovedal pa je, da bodo "bolj pogosto sedeli" z vodstvi bolnišnic v sanaciji, ki imajo ob polletju slabše poslovne rezultate od načrtovanih. To so UKC Ljubljana, splošne bolnišnice Nova Gorica, Trbovlje, porodnišnica Kranj, v podobni situaciji so še splošne bolnišnice Celje, Novo mesto in Ptuj.
Kadrovskih zamenjav še ne načrtuje, poleg tega se "za vodenje problematičnih bolnišnic ne grebe ravno veliko ljudi". Zato se zavzema, da bi lahko določene dele zakona o gospodarskih družbah prenesli v zdravstvo. "Zakaj bi morala biti vrhunska inštitucija, ki obrne pol milijarde evrov, drugačna kot gospodarska družba?"
Ko je bil Fakin še generalni direktor ZZZS, se je zavzemal za izvzetje zdravnikov iz enotnega plačnega sistema. Danes ugotavlja, da ta pot ne bo lahka. Zaveda se, da bo za dokončno ureditev nagrajevanja po učinkovitosti dela potrebna prilagoditev zakonodaje.
Uvedba davka na sladke pijače
V vlogi skrbnika zdravstvene blagajne je v času krize predstavil tudi nabor možnih interventnih ukrepov, med katerimi so bili ukinitev davka za zdravila, zniževanje nadomestila za bolniško odsotnost in participacija na zdravila. Zdaj pravi, da je te ukrepe treba vnovič pretehtati. "Dolgoročno je treba dvigniti BDP in z denarjem učinkovito upravljati, pa mogoče ne bo treba sprejemati bolečih ukrepov," je dejal. Vztraja pa pri povečanju trošarin na tobak in alkohol ter uvedbi davka na sladke pijače.
O tem se z ministrom za finance Andrejem Bertoncljem še ni usklajeval, prav tako ne o sistemskih spremembah financiranja zdravstva. "Šli bomo v intenzivna pogajanja z vsemi partnerji in poskušali doseči soglasje o zagotovitvi nadomestnih virov," je dejal.
O ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja
Koalicijska pogodba sicer jasno napoveduje ukinitev dopolnilnega zavarovanja in prenos v obvezno zdravstveno zavarovanje. Po ministrovem mnenju je to "zavarovalniško gledano pravilna strokovna odločitev", saj predstavlja najmanjše tveganje za vse sodelujoče. A opozarja: "Smrtno nevarno je ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje, če nimaš odgovora, kje boš dobil vir izpadlega denarja."
K zvišanju prispevne stopnje se ne nagiba. "Pri 200.000 upokojencih, ki imajo 500 evrov pokojnine, bomo imeli socialni problem oz. ga že imamo."
Zagotovila premierja Marjana Šarca, da bo enakovreden partner finančnemu ministru pri sprejemanju sprememb ob upoštevanju, da so se zdravstvene reforme v preteklosti pogosto lomile na tej relaciji, Fakin sicer nima: "Ampak zdi se mi, da je to samo po sebi umevno, če je največja prioriteta te vlade zdravstvo."
In ne glede na to, da koalicijo tvorijo tudi tri stranke, ki se v prejšnjem mandatu niso zmogle poenotiti o reformi, Fakin poudarja, da je zdaj situacija tako resna, da morajo najti rešitev. "Mogoče so me pa zato izbrali, ker nisem v nobeni stranki," ugiba.
Novega zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju tako ne namerava pisati, ampak bo gradil na že pripravljenem predlogu v mandatu predhodnice Milojke Kolar Celarc, saj da vsebuje dobre rešitve. Je pa treba zakon uravnotežiti, meni, saj so nekateri deli zelo podrobno napisani, drugi pa bolj splošno.
Bi si pa želel, da bi se pravice in financiranje uredile v ločenih zakonih, saj bi šle tako verjetno hitreje in lažje skozi parlamentarno sito.
S predstavniki dopolnilnih zdravstvenih zavarovalnic se še ni sestal, prav tako mu te še niso potrkale na vrata. Čuti pa strankarske "sugestije" glede zaposlovanja na ministrstvu.
