Vse več je ljudi, ki so nezadovoljni z določili novega gradbenega zakona, ki je začel veljati prvega junija letos. Družine, ki so se odločile s skromnimi sredstvi in lastnim delom zgraditi hiše, so na robu obupa. »Hišo smo zgradili, jo znotraj opremili in se želeli vseliti. Manjka nam le še fasada, ki smo jo nameravali narediti naslednjo pomlad, saj je zmanjkalo denarja. A zdaj smo ugotovili, da brez fasade ne moremo pridobiti uporabnega dovoljenja, brez tega ne dobimo hišne številke, brez hišne številke pa hiše ne moremo priključiti na elektriko, vodovod in kanalizacijo. Tako smo prisiljeni ostati v najemniškem stanovanju. Namesto da bi varčevali za fasado, bomo plačevali najemnino, spomladi pa upali, da nam bodo na banki dali še en kredit. Smo na robu obupa!« je v pismu, ki smo ga prejeli v uredništvo, zapisala Mateja.

denar, hiša, gradnja
Profimedia
Kot pravijo v DUTB, je zanimanje tako domačih kot tujih vlagateljev veliko.

Zmeda na upravnih enotah

Naša bralka pa ni edina, ki ima tovrstne težave. Birokratske ovire, ki jih je prinesel novi gradbeni zakon, ljudem, ki jih je gradnja lastnega doma tako finančno kot psihično izčrpala, povzroča nemalo preglavic. Vlada Mira Cerarja, ki je zakon pripravila, je trdila, da naj bi novi zakon prinesel »racionalnejše in krajše postopke ter večjo pravno varnost vlagateljev in učinkovitejši nadzor«. A tisti, ki se odpravljajo na upravne enote po uporabno dovoljenje, trdijo, da tam vlada velika zmeda: »Saj niti ne vedo, kaj vse moram priložiti vlogi, vsak mi govori drugače,« pravi naša bralka.

Fasada je bistvena

V Gradbenem zakonu piše, da mora biti gradnja objekta za pridobitev uporabnega dovoljenja končana. Gradnja pa je končana, ko objekt izpolnjuje bistvene zahteve: mehanska odpornost in stabilnost, varnost pred požarom, higienska in zdravstvena zaščita ter zaščita okolja, varnost pri uporabi, zaščita pred hrupom, varčevanje z energijo in ohranjanje toplote, univerzalna graditev in raba objektov, trajnostna raba naravnih virov. Torej ena izmed bistvenih zahtev je varčevanje z energijo in ohranjanje toplote, to pa zajema fasado, okna, sistem ogrevanja objekta in sanitarne vode, tudi v smislu uporabe obnovljivih virov energije.

gradnja hiše 2
Arhiv Svet24
Zaradi novega zakona se številni Slovenci ne bodo smeli vseliti v nove hiše.

Kdo bo podpisal izjavo?

A marsikateri graditelj se ne zaveda, da je mogoče, da tudi po tem, ko bo na objektu fasada, še vedno ne bo dobil uporabnega dovoljenja. Kot nam je povedala Gordana Rađenovič iz podjetja Arhi-3k, potrebujejo dokazilo, da je objekt tehnično brezhiben, in izjave gradbenika, nadzornika in odgovornega vodje projekta, da je objekt skladen z gradbenim dovoljenjem. »S tem odidejo na upravno enoto, plačajo nekaj več kot 20 evrov upravne takse in brez težav pridobijo uporabno dovoljenje,« nam razloži. »Težave pa bodo imeli tisti, ki so se gradnje lotili sami, saj niso imeli narejenega projekta za izvedbo (PZI) in v nadzor gradnje niso vključili stroke. Ti bodo zdaj težko dobili koga, ki se bo podpisal pod izjavo, da je objekt tehnično izpraven in v skladu z gradbenim dovoljenjem,« nam pove Milan Rađenović iz podjetja Arhi-3k.

Legalizacija

Zaradi določil zakona, katerega namen je zagotoviti predvsem sledljivost gradnje in vzpostavitev sistema odgovornosti za kvaliteto gradnje, se bodo tako v stiski znašli predvsem tisti graditelji, ki pred začetkom niso imeli zaprte finančne konstrukcije in ki so večino del opravili sami ali ob pomoči prijateljev. Marsikdo uporabnega dovoljenja ne bo dobil in rešitev za te se ponuja v legalizaciji objektov, ki pa seveda prinaša dodatne stroške.