Podjetje Cartiera di Ferrara, ki se ukvarja s proizvodnjo papirja, bo poleg svojega obrata v Štivanu, manjšega kraja na italijanski strani Krasa, zgradilo sežigalnico odpadkov. Prebivalci slovenskega dela Krasa menijo, da bi projekt lahko pomembno vplival na zdravje, prihodnost in življenjsko okolje Kraševcev v Sloveniji in v Italiji.

Čuden oblak

Ideja o sežigalnici jih skrbi, ker jim po njim razpoložljivih podatkih ni jasno, kakšen bo njen vpliv na okolje, in zato zahtevajo, da se nemudoma začnejo aktivnosti pristojnih, ki bodo prinesle odgovor na to pomembno vprašanje. Tudi na zadnji seji občinskega sveta Občine Komen so se pogovarjali o tej temi. »Iz Zagrajca že zdaj vidim čuden in zastrašujoč oblak nad papirnico,« je svojo skrb izpostavil Bogdan Kosovelj, občinski svetnik.

sežigalnica
Profimedia
V sežigalnici v Štivanu z dimnikom dolgim 25 metrov, bodo »proizvedli« 190 kilogramov dima na uro.

V bližini je vodno zajetje

Po javnosti dostopnih informacijah naj bi v novi sežigalnici zakurili od 20.000 do 25.000 ton odpadkov letno, kar bi naneslo 370 kilogramov pepela na uro. S temi številkami so operirali tudi na zadnji seji komenske občine. Eden od občinskih svetnikov, Stojan Kosmina, je izrazil še en pomislek, namreč, da bo sežigalnica stala »le 300 metrov od vodovodnega zajetja v Klaričih«.

Občinski svet se je tako na podlagi vseh njim dostopnih dejstev odločil, da Valter Ščuka, podžupan, ki opravlja funkcijo župana, naredi vse potrebno, da se poveže še z drugimi občinami, ki jih zadeva sežigalnica (Miren - Kostanjevica, Sežana, Divača in Hrpelje - Kozina); družno bi potem ministrstvo za okolje in prostor pozvali, naj se opredeli do predvidene gradnje sežigalnice tik ob slovensko-italijanski meji.

vojko bernard
Sta
Vojko Bernard, Alpe Adria Green.

Slovenija kot soodločevalka

Pomisleke glede sežigalnice ima tudi Alpe Adria Green, mednarodna nevladna okoljevarstvena organizacija. Njihov predsednik Vojko Bernard nam pove, da načeloma ne podpirajo izgradnje sežigalnic, »ki bi bile zgrajene za namen kurjenja nevarnih odpadkov brez nadzora javnosti v Sloveniji ter na območjih sosednjih držav, ki imajo čezmejni vpliv na zdravje ljudi pri nas«.

Kot primer problematičnega čezmejnega vpliva Bernard izpostavi tržaško sežigalnico odpadkov. »Ta še vedno predstavlja neposredno grožnjo tudi  zdravilišču Debeli Rtič, v katerem se zdravijo otroci, in ostalim tam živečim. Zato naj se v postopek pridobivanja okoljevarstvenega soglasja za sežigalnico v Štivanu, zaradi možnega čezmejnega vpliva na okolje, vključi država Slovenija (ministrstvo za okolje in prostor in zunanje ministrstvo), in ne občine,« izpostavi predsednik Alpe Adria Green.