Zavod za varstvo narave poziva vse, naj bodo pozorni, če kudzu opazijo še na kakšnem območju in to javijo.

Izvira z Japonske

Kot so sporočili iz Zavoda RS za varstvo narave, je kudzu vzpenjavka, ki izvira z Japonske, znana pa je predvsem po izjemno hitri rasti. V ugodnih razmerah lahko namreč zraste tudi do 15 metrov na leto.

Najlažje se ga prepozna po listih in cvetovih, po katerih rastlina nekoliko spominja na fižol. Listi so razmeroma veliki, sestavljeni iz treh lističev. Listi, listni peclji, stebla in plodovi so dlakavi. Cvetovi so modri do vijoličasti z rumeno piko, združeni v pokončno socvetje.

Ko jo opazite, to nemudoma sporočite!

"Če opazite kudzu ali katero drugo tujerodno vrsto, to čimprej sporočite prek aplikacije Invazivke," so poudarili. Ta mobilna aplikacija je bila v okviru projekta Life Artemis vzpostavljena prav za namene zgodnjega obveščanja o tujerodnih vrstah.

Kudzu je v Strunjanu opazil izkušen opazovalec in to javil ravno prek omenjene mobilne aplikacije. Tako je podatek o pojavu te invazivne rastline v manj kot 24 urah dosegel izvedence, ki so po pojasnilih zavoda potrdili določitev vrste in odredili nadaljnje ukrepe.

To je Slovenija sicer dolžna storiti tudi na podlagi evropske uredbe o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, ki za nekatere invazivne tujerodne vrste, med njimi tudi kudzu, določa stroge ukrepe za preprečevanje širjenja.

"Države članice morajo obravnavati vse najdbe in v najkrajšem času začeti z odstranitvijo. Skladno z dogovorom med pristojnimi institucijami bodo slovenski strokovnjaki preverili razširjenost kudzuja v neposredni okolici in določili ukrepe za njegovo izkoreninjenje," so navedli.

"Rastlina, ki je požrla jug"

Po prvih ocenah v Strunjanu kudzu še ni zelo razširjen, drugače pa je v ZDA, kjer se v številnih zveznih državah na jugovzhodu kudzu vzpenja po drevesih, objektih in napeljavah ter jih povsem prekrije in s tem povzroča veliko okoljsko in gospodarsko škodo. Kudzu imenujejo kar "rastlina, ki je požrla jug", saj po zadnjih ocenah v teh zveznih državah skupno prekriva že površino 92.000 hektarjev, torej skoraj za polovico Slovenije.