Znaki depresije pri otrocih in mladostnikih
Kaže se kot umik (iz sodelovanja v skupnosti, športu, družbi). Otrok oziroma mladostnik se ne želi družiti oziroma se izogiba družabnim dogodkom, je tišji in manj opazen. Lahko se zdi razdražljiv ali jezen, se več prepira s sorojenci in drugimi družinskimi člani, ima napade trme ali joka. Ima nepojasnjena obdobja žalosti in se ni zmožen koncentrirati dlje časa (sanjari, zre v prazno). Ne uživa v stvareh, v katerih je užival običajno, se zdi manj navdušen in ima težave z odločanjem že pri preprostih odločitvah. Lahko ima manj energije kot po navadi oziroma je upočasnjen, pojavljajo se stalna občutja krivde ali manjvrednosti.
Kot ugotavljajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je med slovenskimi otroki in mladostniki zadnja leta opaziti vse več anksioznih motenj, medtem ko poseben trend depresije ni opazen. Večjo pojavnost teh motenj opažajo predvsem pri dekletih in starejših mladostnikih. Skrb vzbujajoča je tudi razlika med deležem mladih, ki poročajo o depresiji in anksioznosti oziroma njunih simptomih, ter deležem tistih, ki poiščejo strokovno pomoč ter prejmejo ustrezno obravnavo.
Blagi simptomi depresije pri skoraj tretjini mladih
Po podatkih zadnje raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC), ki je zajela slovenske 11-, 13- in 15-letnike, je leta 2014 o subjektivnih občutjih depresivnosti (ki ne pomenijo nujno diagnoze klinične depresije) poročala dobra petina sodelujočih. Po podatkih ankete o zdravju in zdravstvenem varstvu (EHIS) pa je istega leta okoli 5,6 odstotka 15- do 19-letnikov poročalo o anksioznosti v zadnjem letu in 7,7 odstotka o depresiji. Glede na diagnostične kriterije so se vsaj blagi simptomi depresije pojavljali pri skoraj tretjini (29 odstotkih) mladih, navajajo na NIJZ.
Kako lahko starši učinkovito pomagajo zmanjšati tveganje za razvoj depresije in anksioznih motenj pri otroku
• Izražanje skrbi, naklonjenosti, spoštovanja in podpore zmanjšujejo tveganje za razvoj depresije in anksioznih motenj pri najstniku.
• Vsak dan poskušajte najti čas za pogovor z vašim najstnikom.
• Bodite vključeni v najstnikovo življenje.
• Pomembno je, da kot starši najdete ravnovesje med pozornostjo, ki jo namenite vašemu najstniku, in nudenjem svobode, prostora, pravice za zasebnosti.
• Določite pravila vedenja v vaši družini.
• Bodite dosledni pri izpolnjevanju pravil in določite posledice ob kršitvah.
• Družina naj bo podporno in varno okolje za vašega najstnika.
• Četudi se je nemogoče povsem izogniti konfliktom, se potrudite, da jih je čim manj.
• Izogibajte se kritiziranju otroka kot osebnosti (njegovih osebnostnih značilnosti, sposobnosti, zunanjega videza, človeške vrednosti).
• Pogosti in intenzivni konflikti med staršema pri mladostniku povečujejo tveganje za razvoj depresije in anksioznih motenj.
• Učinkovito spoprijemanje s konflikti je vašemu najstniku v pomoč, da se nauči reševanja konfliktov.
• Pomagajte vašemu najstniku, da osvoji socialne spretnosti, tako da ga izpostavite raznolikim situacijam.
• Spodbudite najstnika k zdravim navadam glede prehranjevanja, gibanja, spanja in izogibanja tveganih vedenj.
• Higiena spanja se nanaša na navade, ki omogočajo dobro spanje.
• Spodbudite najstnika, da si zastavlja dosegljive cilje in razmišlja o tem, kako jih doseči.
• Poskušajte biti dober vzgled na področju učinkovitega reševanja problemov, tako da skupaj z najstnikom sproti rešujete vsakodnevne težave.
