Vlada Marjana Šarca se je odločila na stolček sekretarja za nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade imenovati Damirja Črnčeca. Gre za nekdanjega direktorja obveščevalne agencije Sova in lojalista Janeza Janše, ki se ga je predsednik SDS po sporu odrekel. Zakaj je med Črnčecem, sicer nikoli članom stranke SDS, in Janšo prišlo do razkola, še danes ni povsem jasno. Jasno pa je, da so po njem z desnice udarili z vsemi topovi in da se to ne bo kmalu nehalo. »Zdaj lahko vsi vidijo to, kar smo, na žalost pozno, odkrili pred tremi leti – pa mnogi niso verjeli,« je Črnčečevo imenovanje komentiral Janša.
Leva civilna družba je zoper imenovanje Črnčeca že začela protestirati. Za njegov odpoklic se zavzema nekaj več kot dva tisoč podpisnikov peticije, k čemur so jih spodbudila nekdanja stališča Črnčeca do vprašanja beguncev in migrantov. Izjave v njegovih tvitih so namreč nemalokrat mejile na odkrito ksenofobijo in nestrpnost, kar se za strokovnjaka sicer ne spodobi.
Šarec se tega zaveda, zato je Črnčeca že javno opozoril, naj bo med opravljanjem svoje funkcije pozoren na to oziroma naj svojih besed ne prevaja v dejanja. »Te njegove izjave seveda obsojam in se z njimi ne strinjam. Imenoval sem ga kot strokovnjaka. Moram pa pred kamero povedati, da bo ob takšnem dejanju isti hip odstavljen,« je pojasnil na nacionalni televiziji. Šarec o Črnčečevi strokovnosti sicer ne dvomi.
Črnčeca naj bi v Šarčevo vlado pripeljal minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, ki ga je spoznal, ko je pri njem lani opravljal magistrsko nalogo na Fakulteti za državne in evropske študije Kranj. Črnčec je bil mentor Poklukarjevega magisterija.
Šarec koalicijskih partnerjev glede svoje kadrovske politike pri tem ni le ne obvestil, zadevo naj bi jim celo do zadnjega prikrival. O njej zagotovo ni bila obveščena Levica; njen prvi mož Luka Mesec je tako že v petek pozval k odpoklicu Črnčeca, saj da Levica »vlado Marjana Šarca tolerira predvsem zato, da bi preprečila vzpon sovražnega in hujskaškega desnega populizma, ki ga uteleša SDS, na oblast«.
Mesec nima vzvodov
»Z imenovanjem človeka s takimi stališči v najožji krog sodelavcev premierja nisem več prepričan, ali vlado Marjana Šarca še lahko razumemo kot koalicijo proti politiki sovraštva in hujskaštva,« je sporočil Mesec. Pri preprečevanju tega imenovanja ima Mesec sicer precej zvezane roke, saj je Šarec z glasovi Levice izvoljen kot premier večinske vlade. Če ne odstopi, ga je mogoče odstaviti le s konstruktivno nezaupnico in izvolitvijo novega premierja – za to pa bi bila potrebna koalicija med desno opozicijo in katero od trenutnih koalicijskih strank.
Kurež na ministrstvo za kulturo
Na ministrstvu za kulturo je vlada Darjo Hrga razrešila s položaja generalne sekretarke in na to mesto kot vršilca dolžnosti imenovala Bojana Kureža. Gre za preverjen kader stranke SD, ki se je prej udejstvoval v študentski politiki. Izkušnje v kulturi si je Kurež nabiral kot direktor Študentskega kampusa Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, kjer je bil odgovoren za organizacijo študentskih množičnih zabav, delu širše javnosti je znan kot nekdanji zaročenec pevke Špele Grošelj.
Drug del ga pozna kot nadobudnega podjetnika na spletni platformi Indiegogo, kjer je investitorje poskušal prepričati o kvalitetah zapestnice GoVibe, ki bi zavibrirala v bližini druge zapestnice. Seveda če bi oba lastnika zapestnice bila denimo samska in v iskanju zveze. Kurež pri svoji podjetniški iniciativi ni bil pretirano uspešen. Zbrati je poskušal 90 tisoč ameriških dolarjev, prepričal pa je le 20 investitorjev, ki so mu skupaj namenili 738 dolarjev. V namen promocije zagonske kampanje je Kurež tudi posnel video, ki pa je v preteklih dneh skrivnostno izginil s platforme Youtube.
Zunanja politika izrazito proameriška?
Še en pokazatelj, kakšna bo Šarčeva politika, lahko najdemo v imenovanju Romana Kirna za državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade. Kirn je bil do nedavnega upokojenec, ki je Šarcu pomagal pisati program glede zunanje politike, pred tem pa je bil slovenski veleposlanik v Washingtonu in pri Združenih narodih v New Yorku.
Gre za izrazito prozahodno usmerjenega diplomata, ki je bil ob izdaji svoje knjige spominov marca letos izrazito kritičen do slovenske zunanje politike. Med njegovimi glavnimi očitki je visela odločitev Mladike, naj ne izženemo ruskega diplomatskega osebja na podlagi tedaj dvomljivih dokazov, da je bila v zastrupitev Sergeja in Julije Skripal v Veliki Britaniji vpletena uradna Moskva. Ministrstvu za zunanje zadeve je nadalje očital, da v ZDA nismo imeli visokega predstavnika že od leta 2011. »Tudi če se ne strinjamo z administracijo sedanjega predsednika Donalda Trumpa, to ne zmanjšuje pomena te države,« je povedal Kirn, ki se mu je takšna drža zdela neodgovorna, slovenski zunanji politiki pa je očital neuravnoteženost.
