Boj med dobrim in zlim

Javno zdravstvo je vedno bolj podobno javni hiši

Lara Jelen / Revija Zarja
24. 9. 2018, 06.55
Posodobljeno: 24. 9. 2018, 07.45
Deli članek:

Zdravnik Erik Brecelj je med svojimi pacienti izredno priljubljen, ti so mu nadeli celo laskavi naziv Moj onkolog 2017. No, nekateri vodilni v zdravstvu pa ga imajo žal nekoliko manj radi.

Revija Zarja
Erika Breclja je zmotilo, ker smo v zvezi s korupcijsko afero v zdravstvu omenjali samo zdravnike, saj sta vanjo vpleteni tudi dve farmacevtki.

Preprosto zato, ker opozarja na vse, kar je v zdravstvu narobe. Ker pove tisto, kar mnogi samo šušljajo, ali si ne upajo povedati na glas. A kaj, ko njegov aktivizem vedno znova naleti na gluha ušesa. Kljub temu še vedno opozarja: v zdravstvu smrdi marsikaj, zdravniki, vpleteni v korupcijsko afero, pa so le vrh ledene gore.

V eni izmed prejšnjih številk Zarje ste si lahko prebrali odgovore cenjenih in uglednih zdravnikov, ki so brez dlake na jeziku obsodili korupcijo v svojih vrstah. Med drugimi nam je odgovarjal tudi abdominalni kirurg na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, Erik Brecelj. Opozoril je, da se že dolga leta trudi, da bi bili odgovorni za nezakonito trošenje zdravstvenega denarja kaznovani, a je pri tem žal neuspešen. Tokrat smo z njim na kratko spregovorili o tem, zakaj meni, da je tako.

Niso problem samo zdravniki

Breclja je zmotilo, ker smo v zvezi s korupcijsko afero v zdravstvu omenjali samo zdravnike, saj sta vanjo vpleteni tudi dve farmacevtki. »Vsaj ena ima zelo veliko moč v zdravstveni politiki preko SMC. Ne samo da se ji nič ne zgodi, celo še naprej močno vpliva na dogajanje v bolnišnici in na Lekarniški zbornici. Mogoče ima celo večji vpliv kot zdravniki, ki jih omenjate,« opozarja in s tem namigne, da ima korupcija v zdravstvu veliko globlje korenine.

Smrdi vse naokoli

Ko ga vprašamo, kakšne kazni bi morali biti po njegovem deležni vpleteni v korupcijo, o kateri je bila obveščena javnost, odgovori, da je treba na problem gledati širše. »Bi lahko kdo kupoval material po, na primer, trojni ceni, če bi uprava bolnišnice opravljala svojo funkcijo?! Osebno ne poznam primera korupcije v zdravstvu, da okoli posla ne bi močno smrdelo, pa se nihče ne odzove. Če pa slučajno kdo to stori in prijavi sum korupcije, je kaznovan. Prijavitelj, ne povzročitelj. Ko sem pred časom tedanji generalni direktorici OI prijavil sum korupcije na OI, je ukrepala – proti meni. Danes je gospa Ana Žličar v Svetu zavoda OI, tja jo je postavil SMC. Biti moraš del sistema, ki obvladuje zdravstvo, pa lahko počneš, kar te je volja. Brez odgovornosti.«

Vpleteni so sicer zelo dobri specialisti

Če bi bil on lastnik privatne bolnišnice in bi naletel na takšen primer podkupovanja, nadaljuje, bi izračunal, kolikšna finančna škoda je bila narejena bolnišnici. »Povzročitelj škode bi to plačal z visokimi obrestmi. Zaradi mene tudi z brezplačnim delom v bolnišnici, saj gre v tej zgodbi za zelo dobre zdravnike. Bi pa takšen zdravnik ali farmacevt lahko vplival na delo v bolnišnici samo še v svojih sanjah,« je jasen. »A v našem javnem sektorju je drugače. Zato, ker vse skupaj postaja 'javna hiša'.«

S pravim ministrom bi lahko bilo marsikaj drugače

Ker smo ravno v času izbora novih ministrov, dr. Brecelj poudari, da je ravno od tega, kdo bo vodil ministrstvo za zdravstvo, odvisno zelo veliko. »Milojka Kolar Celarc me je izjemno razočarala. Obljubila je ogromno etike in morale, a je hitro pokazala, da s tema dvema pojmoma med svojim ministrovanjem nima namena kaj veliko operirati in da lobiji še vedno obvladujejo zdravstvo ter vse, kar je s tem povezano.« Ali misli, da bi kateri drug človek, ki bi bil postavljen za ministra za zdravje, lahko nadvladal lobije, ki so očitno pri nas zelo močni? »Če bi bil pošten in bi prevzel ministrstvo s poštenimi nameni, je to mogoče,« odgovarja in doda, da bi seveda takšen minister moral biti tudi izjemno iznajdljiv. »Lobisti niso roparji, ki ti na ulici ukradejo denarnico iz žepa, to so sposobni ljudje, ki obvladajo situacijo. Če uporabim neslovenski izraz, minister za zdravje bi jih moral znati 'nadmudrit'. Predvsem pa bi se moral primerno odzvati na opozorila o nepoštenosti v zdravstvu, kar se Kolar Celarceva ni. Ljudi, ki so kršili zakon, je tlačila na vodilne položaje, Ana Žličar je le en tak primer. Pri tem je ni ustavila niti jasna ugotovitev Računskega sodišča, da je Onkološki inštitut pod njenim vodenjem v znesku najmanj 14.365.829 evrov pri izvajanju posameznih postopkov izbire dobaviteljev in izvajalcev ravnal v nasprotju s predpisi o javnem naročanju, goljufala je zavarovalnico pri cenah dragih zdravil in po nepotrebnem ustvarila izgubo, ki jo je zdaj vlada delno pokrila. Ministrica je videla papirje in o tem bila obveščena, a jo je kljub temu postavila na pomemben položaj. Če vprašate mene, bi morala za to odškodninsko in kazensko odgovarjati. Ne samo ona, tudi Miro Cerar. Gospodu Šarcu pa sporočam, naj bo izjemno previden zaradi korupcije, ki se je razcvetela v času SMC, saj bo to sicer spodneslo njega,« opozarja. Če bo Šarec za novega ministra za zdravje izbral nekoga korektnega in poštenega, lahko po njegovem v zdravstvu marsikaj izboljšamo.

Zarja št. 38
Zarja št. 38

Svetle izjeme

»Že to, da smo preživeli mandat Kolar Celarceve in se nismo povsem sesuli vsi, je dober znak,« nadaljuje. »Pediatrija in otroška srčna kirurgija žal nista imeli te sreče, večina zdravstva pa je preživela in nismo tako slabi. Za to se lahko zahvalimo ljudem, ki se trudijo, ne vladi. Ogromno ljudi je po zdravstvenih zavodih, tudi nekateri direktorji, ki kljub slabi plači za takšno funkcijo zelo dobro vodijo bolnišnice in niso skorumpirani. Pohvale vredni sta vsekakor izolska in jeseniška bolnišnica, ki sta obrnili trend izgub, delujeta pozitivno in ustvarjata dobiček. So tudi sveti zavodov, ki delajo odlično, pa čeprav so jih dobili po hrbtu, ko so prosili, da ne rečem rotili ministrico, naj jih posluša in upošteva njihove predloge, kaj je treba narediti po bolnišnicah. Ti ljudje so bolnišnice, na primer mariborski klinični center, vzeli v svoje roke kljub temu, da se jim zaradi tega grozi, in jih začeli urejati. Obstajajo torej ljudje tudi v našem zdravstvu, ki vedo, kaj je treba narediti, in porivajo zadeve naprej v pravo smer. Je pa res, da bi za to porabili stokrat manj energije, če bi jim politika prisluhnila.«

Potrebujemo boljšo organizacijo!

Sogovornik pravi, da strokovno na marsikaterem področju v zdravstvu dosegajo dobre rezultate, primerljive s svetom. »Vprašanje je le, ali smo sposobni takšno medicino ponuditi vsem bolnikom. Čakalne vrste seveda so, čeprav se jih je poskušalo prikriti s spremenjenim načinom beleženja podatkov. Vseeno lahko naše zdravstvo pacientom veliko ponudi. Mi je pa hudo, ko vidim, da bi lahko z enakim kadrom in ne več denarja, ampak samo z boljšo organizacijo, dosegli bistveno boljše rezultate. Pacienti prihajajo k meni preko samoplačniških storitev ... ne vem, ali je to zares potrebno, saj kot država nismo tako revni. Rezerv je še veliko, tudi pri tako močno popljuvanih koncesionarjih, ki, vsaj večina, pošteno opravljajo svoje delo, so še proste kapacitete, ki bi se jih lahko ponudilo za skrajševanje čakalnih vrst. A to je ideološko in tega se ne sme. Kakorkoli že, ogromno se da narediti, verjemite mi, brez hudih reform in ne vem kakšnih sprememb zakonodaje. Samo politika bi morala lobijem zapreti vrata in spustiti zraven sposobne ljudi s poštenim namenom.« Bo to uspelo novemu ministru za zdravje?

Boj med dobrim in zlim na Onkološkem inštitutu v Ljubljani

Čeprav pacienti tega ne občutijo, se na Onkološkem inštitutu že dolga leta bije boj med dobrim in zlim, razkriva. »Na Onkološkem inštitutu smo pod vodenjem sveta zavoda gospe Darinke Miklavčič naredili ogromno, v tem času sem se tudi sam veliko naučil. Gospa Darinka je ena tistih, ki na vodilni položaj ni prišla, ker bi se vpisala v politično stranko, ampak ker je za to res usposobljena. Z njo smo veliko naredili, je pa bilo treba sprejeti nov statut, spremeniti notranja pravila in definirati odgovornost. Takrat sem bil že prepričan, da nam je Onkološki inštitut dobesedno uspelo iztrgati iz rok mafije, ampak je potem SMC postavil v svet zavoda druge ljudi, ki so ustavili vse naše poskuse reforme inštituta. Svetu zavoda zdaj predseduje Peter Požun, desna roka ministrice Kolarjeve. Glede na katastrofalno delovanje ministrstva za zdravje je čas, da se umakne.«

Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja.