Uvedba devetletke je za številne starše prinesla pomembne dileme. Statistika kaže, da se vedno več staršev odloča za odlog šolanja in otroka v šolo namesto s šestimi leti vpiše leto dni kasneje. Medtem ko so v šolskem letu 2010/11 zabeležili 809 takih primerov, skupno število vpisanih otrok pa je bilo 17.922, je bilo v minulem šolskem letu od skupaj 22.152 prvošolcev 1864 takšnih, ki so odložili vpis. V sedmih letih to pomeni zvišanje s 4,5 na 8,3 odstotka vseh prvošolcev.

Ena največjih napak, ki jo po mnenju strokovnjakov delajo starši, je primerjanje sposobnosti otroka s sposobnostmi njegovih vrstnikov.

V prvi triadi kar 463 »ponavljačev«

Da za marsikaterega otroka vstop v šolo pri šestih letih ni primeren, dokazujejo tudi številke. V letošnjem šolskem letu bo prvi razred ponavljalo kar 133 otrok, drugi razred 140 otrok, tretjega, ko se prvič srečajo tudi z ocenjevanjem, pa kar 190 otrok. To pomeni, da že v prvi triadi razreda v preteklem šolskem letu ni uspešno zaključilo kar 463 otrok.

Daleč največ »ponavljačev« je letos v 6. razredu, in sicer 342. A glede na skupno število vseh učencev jih niti ni veliko. Letos sicer ponavlja razred le 0,84 odstotka osnovnošolcev oziroma 1513 otrok.

S snovjo 7. in 8. razreda se drugič ukvarja okrog 200 osnovnošolcev. So pa očitno na zaključek šolanja toliko bolj pripravljeni, le 19 je takih, ki v tem šolskem letu ponavljajo zadnji razred devetletke.

Otroku se lahko začetek šolanja na predlog staršev, zdravstvene službe oziroma na podlagi odločbe o usmeritvi odloži za eno leto. 

Učenci, ki so v 7. in 8. razredu ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjeni iz največ dveh predmetov, do konca šolskega leta opravljajo popravni izpit. Tega lahko opravljajo največ dvakrat v šolskem letu. Učenci 9. razreda lahko opravljajo popravni izpit tudi iz več predmetov, iz katerih so ob koncu šolskega leta negativno ocenjeni. Če učenec popravnih izpitov ne opravi uspešno, ponavlja razred.

Kdaj lahko učenec »preskoči« razred

Nekaterim učencem pa je v šoli dolgčas, saj snov predelajo bistveno hitreje kot njihovi vrstniki. Takrat se odloča o hitrejšem napredovanju učenca. Tako imenovana akceleracija je precej redka v slovenskem šolstvu. Zadnji podatek, s katerim razpolagajo na ministrstvu za izobraževanje, je iz šolskega leta 2016/17, ko je hitreje, kot bi sicer, napredovalo 17 osnovnošolcev. Če to primerjamo s skupnim številom učencev, jih je od 170.681 hitreje napredovalo le 0,009 odstotka.