Mobilna verzija
05:25 23. september 2018

Nevarni komarji po vsej Sloveniji

Renata Ucman / Revija Zarja
1

Poleti se je marsikje po Sloveniji zaradi sprva pogostih neviht in visokih temperatur pojavila prava invazija komarjev.

komarji1

Tigrasti komar je ena izmed stotih najbolj invazivnih živali na svetu. Foto: Revija Zarja

Odstranite stoječo vodo!
Kako se učinkovito bojujemo proti tigrastim komarjem, ki pikajo tudi sredi sončnega dneva? Katja Kalan: »Najpomembnejše je, da v okolici hiše ali na vrtu nimamo stoječe vode. Če to ni mogoče, sode z vodo za zalivanje pokrijemo s pokrovi ali nanje namestimo mreže proti komarjem. Pozorni moramo biti, da nismo odložili smeti, v katerih se nabira voda. Tigrastim komarjem namreč že pol decilitra vode zadostuje za razvoj.«

Katja Kalan, biologinja in raziskovalka z Univerze na Primorskem, z doktoratom na temo invazivnega tigrastega komarja, pravi, da so prav tigrasti letos še bolj nadležni kot doslej, saj jih je v primerjavi s prejšnjimi leti več. Tudi japonski komar, ki je druga najbolj invazivna vrsta komarjev v Evropi, se je pri nas širil tako hitro, da že naseljuje vso Slovenijo. Zaradi podnebnih sprememb bodo v prihodnje pri nas nekatere vrste komarjev lahko postale še številnejše.

Na različnih koncih Slovenije, kot opažajo mnogi, je v letošnjih poletnih mesecih res veliko komarjev. Marsikdo toži zaradi srbečih ali bolečih pikov nadležnih krvosesov, zaradi katerih si v mraku skorajda ne upa več ven. Podobno invazijo komarjev so nekateri letos doživeli tudi med dopustovanjem.

Več dežja in toplote, več komarjev!

»Zelo deževna prva polovica letošnjega poletja in tople temperature v drugi polovici so najverjetneje vzrok za namnožitev komarjev. Letos so še bolj kot doslej nadležni tigrasti komarji, saj jih je v primerjavi s prejšnjimi leti več. V Sloveniji smo do zdaj opazili 30 vrst komarjev. Pri nas se v največjem številu pojavljajo konec julija in avgusta, torej jih je zdaj največ,« pojasnjuje Katja Kalan. »Največji delež ujetih komarjev v naših raziskovalnih pasteh so tigrasti komarji in navadni hišni komarji. Prvi so tujerodna vrsta, ki so k nam prišli iz Azije, drugi pa so naša domorodna vrsta. Obe se pogosteje pojavljata v naseljenih območjih. Tigrasti so omejeni na Primorsko, Dolenjsko in osrednjo Slovenijo, ker pa nimamo monitoringa, točnih podatkov, kje so letos razširjeni, nimamo.«

Ena najbolj invazivnih živali na svetu

Tigrasti komar se ne širi hitro le pri nas. Glede na zemljevid razširjenosti tega komarja po Evropi, ki ga je na spletni strani objavil Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), se je v zadnjih letih zelo hitro razširil v številne evropske države. »Tigrasti komar je ena izmed stotih najbolj invazivnih živali na svetu. Ličinke so uspešnejše in agresivnejše pri iskanju hrane v primerjavi z drugimi vrstami v istem okolju.«

Tujerodne invazivne vrste se nasploh zelo hitro širijo. »S potovanji in trgovino jih nevede razvaža človek. V Sloveniji smo do zdaj odkrili tri invazivne tujerodne vrste komarjev: tigraste, japonske in korejske. Japonski komar je druga najbolj invazivna vrsta komarjev v Evropi. V Sloveniji se je razširil še hitreje v primerjavi s tigrastim in danes naseljuje vso Slovenijo. Je potencialni prenašalec nekaterih virusov, kot so virus japonskega encefalitisa, virus Zahodnega Nila, virus čikungunja in virusi denga. Korejskega komarja smo leta 2013 prvič našli v vzhodni Sloveniji, od takrat pa ga nismo več opazili. Tudi zato, ker po zadnjem monitoringu leta 2015 vseslovenskega popisa komarjev ni bilo. O sposobnosti prenosa virusov te vrste je znanega zelo malo. Za zdaj ni glavni prenašalec nobenega povzročitelja bolezni, pomembnega za človeka.«

Ne praskaj se!
»Pri blaženju pikov komarjev je najpomembnejše, da se ne začnemo praskati. Oteklina bo v nekaj urah izzvenela. Pri blaženju srbečice pomaga hladna prha. Nekaterim pomaga nanos medicinskega alkohola, sode bikarbone, kisa, zobne paste in tako naprej.«

Domorodni komarji niso nedolžni

A potencialni prenašalci povzročiteljev bolezni niso samo tujerodne vrste komarjev, temveč tudi naši. Bodo tudi ti zaradi podnebnih sprememb začeli prenašati povzročitelje nevarnejših bolezni? »To je odvisno od več dejavnikov. In sicer, ali imamo sočasno na nekem območju prisotne prenašalce, torej komarje, in povzročitelje bolezni ter ali so komarji učinkoviti pri njihovem prenosu. Zaradi podnebnih razmer naše vrste komarjev ne bodo postale nevarnejše. Verjetno bodo še naprej prenašale samo tiste povzročitelje bolezni, ki jih že zdaj: virus japonskega encefalitisa, Zahodnega Nila, virus usutu, malarijo, rumeno mrzlico in tako naprej.«

Ugodne razmere za nove vrste?

Da se podnebje spreminja, smo priča tudi v letošnjem vremensko razgibanem poletju z veliko neurji in visokimi temperaturami. Lahko pričakujemo še nove vrste? Sogovornica tega dvojega ne povezuje. »Že zdaj imamo v večini naše države ugodne razmere za naselitev invazivnih vrst komarjev, ki so v Evropi. Priselijo se lahko sami ali s pomočjo človeka. Ne bi pa neposredno povezovala podnebnih sprememb s pojavljanjem komarjev v Sloveniji. Če se bodo temperature zraka dvignile, je vsekakor mogoče, da se bo čas aktivnosti komarjev podaljšal in bodo dosegale drugačno razširjenost, kot jo zdaj.«

Letošnje invazije komarjev seveda še ni konec. Če je pred nami topla jesen z veliko mokrimi dnevi, ne pozabimo na učinkovito zaščito z uporabo repelentov.

Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja.

Zarja št. 37, 11. 9. 2018

Zarja št.37 Foto: Zarja št.37

Značke: komar , tigrasti-komar

Vaš prispevek