FOTO: Si bodo domačini lahko oddahnili? Zaradi gošče se je širil neznosen smrad

Na sotočju Save Bohinjke in Save Dolinke se je že dlje časa nabirala smrdljiva gošča.

Pri jezu na sotočju Save Bohinjke in Save Dolinke na Lancovem se je v zadnjih tednih nabirala gošča, ki so zaradi neznosnega smradu in negotovosti o "vsebini" grenila življenje bližnjim prebivalcem naselja. Končno pa bo domačinom lahko odleglo: danes so bili namreč na lokaciji gasilci PGD Lancovo in predstavnik lokalnega komunalnega podjetja, ki so pobirali goščo in jo odvažali na predelavo v čistilno napravo v Kranju. Kot nam je še povedal Janez Koselj, poveljnik civilne zaščite občine Radovljica, ki je tudi na lokaciji, je smrad, ki se širi v okolici precej neprijeten, pogina rib, o katerem so včeraj poročala ribiška društva, pa sam ni opazil. V času pogovora je dejal, da upa, da bodo še pred današnjim napovedanim poslabšanjem vremena uspeli narediti čim več odvozov, kajti v primeru deževja bo vodostaj narasel, goščo pa bi odplaknilo naprej po reki.

Zgodba se vleče že od začetka avgusta, delni epilog pa smo dočakali šele zdaj, ob koncu meseca.

Gregor Remec

Takšno je bilo stanje sredi avgusta.

Domačini so ugibali, kaj vse bi se lahko skrivalo v rjavi in neraspoznavni gmoti. Širil se je strah, da bo ob prvem dežju zbrano gmoto odplaknilo naprej po reki. Domačin in predsednik sveta krajevne skupnosti Lancovo Gregor Remec nam je povedal, da česa podobnega v krajevni skupnosti ne pomnijo. Da so se v preteklosti na gladini pod jezom sicer pojavljale pene, vendar nikakor ne v takšnem obsegu in tudi tako nevzdržnega smradu ne pomenijo.

Pristojni: v vodi ni nevarnih snovi

Med domačini so se širile različne govorice o "krivcu" za nastalo stanje, do danes pa ni bilo jasno, kaj vse se "skriva" v rjavih, razmočenih in smrdečih gmotah. Z blejske občine, kjer so ves čas zagotavljali dobro delovanje čistilne naprave, pa so danes po poročanju STA sporočili, da je Biotehnična fakulteta Univerze v Ljubljani izdelala neodvisno raziskavo, ki je pokazala, da v vodi ni zaznati fekalij, temveč se na jezu kopičijo odmrle alge in zaradi procesa gnitja prihaja do neprijetnih vonjav. Po mnenju strokovnjakov gre za naraven pojav, za katerega tako ni kriva blejska čistilna naprava, kakršne so bile prvotne domneve krajanov.

Po celotnem Lancovem se širi nevzdržen smrad, že več dni opozarja Gregor Remec.

V četrtek opoldan so radovljiški policisti obravnavali prijavo onesnaženja vode na omenjenem območju, o onesnaženju pa je policijo obvestil regijski center za obveščanje.

In kaj so o avgustovskem dogajanju v četrtek sporočili iz ministrstva za okolje? Prvega avgusta je upravljavec komunalne čistilne naprave Bled (KČN Bled) obvestil inšpektorat za okolje in prostor, da se je v reki Savi pojavilo penjenje. Ob dogodku je bil - zaradi izvajanja letnega obratovalnega monitoringa emisije snovi v vode - na čistilni napravi prisoten tudi pooblaščen izvajalec obratovalnega monitoringa. Ta je odvzel vzorce peneče se vode, ki je imela vonj po hidroksidu, izvor tako onesnažene vode še ni znan, prav tako ni znan povzročitelj tega onesnaženja. Iz ministrstva še sporočajo, da v tem mesecu upravljavec blejske čistilne naprave še ni sporočil mejnih vrednosti parametrov ob tem izrednem dogodku, ker jih mora pridobiti od pooblaščenega izvajalca obratovalnega monitoringa, inšpektorat pa tudi ni pridobil še poročila o povzročitelju in kršitvah. V primeru, da bo povzročitelj ob izrednem dogodku znan, bo inšpektorat ukrepal skladno s svojimi pristojnostmi, zagotavljajo na ministrstvu.

Kranjska območna enota inšpektorata je sicer prejela dve prijavi, avgusta 2017 in februarja 2018, glede neurejenega javnega kanalizacijskega omrežja za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode v občini Bled, ob tem navajajo na ministrstvu.

Prejšnja leta so se ljudje v reki radi kopali, letos pa temu, razumljivo, ni tako.

V letu 2017 je bil izveden redni inšpekcijski pregled na KČN Bled. Ugotovljeno je bilo, da KČN ne obremenjuje okolja. Letno se izvaja 12 meritev na dotoku in iztoku iz čistilne naprave s strani pooblaščenega izvajalca obratovalnega monitoringa. Vse meritve izkazujejo dobro delovanje čistilne naprave na Bledu saj ni bilo ugotovljene čezmerne obremenitve okolja. Čistilna naprava deluje skladno s predpisi s področja okolja, izpadov v delovanju ni. KČN Bled je pod stalnim inšpekcijskim nadzorom, ki se izvajajo skladno z letnim načrtom dela IRSOP.

V Občini Bled imajo zgrajen kanalizacijski sistem, ki je delno tudi mešanega tipa. V kanalizacijski sistem pritečejo tudi zaledne oziroma izvirske vode in tako prihaja občasno do preobremenitev kanalizacijskega sistema.

Odvajanje in čiščenje komunalne ter padavinske odpadne vode, je z 2. točko 1. odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja( ZVO-1) določeno kot obvezna občinska gospodarska javna služba varstva okolja, torej je takšna lokalna zadeva, za katero je podana izvirna pristojnost občin. Dolžnost občine je, da zagotovi objekte in naprave, potrebne za izvajanje javnih služb oziroma infrastrukturo lokalnega pomena, kot je določeno v 2. odstavku 149. člena ZVO-1.