Malo nižje, pod NEK, je bilo pen na Savi še precej več. Ali je za to kriv Vipap, se je Krčan spraševal v pismu, ki ga je poslal nekaterim pristojnim službam in tudi medijem.

pene 2
DL
Na čistilni napravi konec tedna niso imeli težav s penjenjem.

TEŽKO UGOTOVITI, ZA KAJ GRE

Z vprašanji, ali gre za njihov iztok in ali njihova čistilna naprava deluje dobro, smo se obrnili na Vipap. Kot nam je odgovorila njihova vodja čistilne naprave in pooblaščenka za varstvo okolja mag. Justina Šepetavc, s fotografije ni najbolj razvidno, ali gre za njihov iztok ali ne, gotovo pa na fotografiji ni glavni iztok iz čistilne naprave, saj iz njega priteče okoli 500 kubičnih metrov na uro, kar je mnogo več od pretoka, ki je viden na fotografiji. Kar je občan posnel, pravi Šepetavčeva, bi lahko bil preliv zadrževalnega bazena, v katerem se mešajo vode iz kanalizacijskega sistema in vode, ki jih v Vipapu uporabljajo za vlaženje lesa. Iz iztoka teče le občasno, takrat ko vlažijo les, za vlaženje pa uporabljajo vodo, ki so jo predhodno prečistili na čistilni napravi. »Če bi iztok, ki ga vidimo na fotografiji, vzorčili, bi bila kakovost najbrž enaka kot na glavnem iztoku,« pravi Šepetavčeva.

pene 3
DL
Krčan je s pojavom pen seznanil tudi pristojne službe.

PENE NISO STABILNE

»Tudi na glavnem iztoku iz čistilne naprave se voda nekoliko peni, pene pa niso čvrste in stabilne, ampak običajno v razdalji od 20 do 50 metrov izginejo,« pravi vodja Vipapove čistilne naprave. Zagotovo pa to niso pene, ki bi nastale v Vipapovi proizvodnji. »Če bi nam te pene ušle v Savo, bi se penilo do Zagreba, ne pa nekaj metrov,« pravi Šepetavčeva. Sicer pa čistilna naprava Vipap deluje dobro, na iztoku imajo 24-urni nadzor, voda, ki teče v Savo, pa ustreza predpisanim parametrom, še pravi Šepetavčeva.