Koliko klora

Kaj se dogaja v zakulisju javnega kopališča?

Lara Jelen / Revija Zarja
15. 8. 2018, 21.00
Posodobljeno: 15. 8. 2018, 21.04
Deli članek:

Vsake toliko časa, hvala bogu, ne tako pogosto, v javnosti odjekne novica, da so se kopalci, največkrat otroci, na javnem kopališču zastrupili s klorom.

Šimen Zupančič
Tistim, ki se tudi kljub opozorilu zaposlenih niso pripravljeni splakniti pod prho, na celjskem bazenu mirno pokažejo izhod.
Otrokom pojasnite, da vode v bazenih ne smejo piti
Tudi če je voda v bazenih neoporečna za plavanje, pa to nikakor ne pomeni, da je bazenska voda tudi pitna. Odrasli se tega večinoma zavedamo, otroci pa žal ne, zato jih moramo na to opozoriti, poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. »Otroci so v bazenih bolj izpostavljeni nevarnostim, saj zaužijejo več kopalne vode, predvsem zaradi živahnosti in neizkušenosti. Poleg tega imajo otroci manjšo sposobnost prepoznavanja in razumevanja nevarnosti – tako škodljivih snovi kot tudi nevarnih situacij, ki lahko pripeljejo do poškodb. Starši naj opozorijo otroke, naj se med plavanjem izogibajo požiranju vode,« svetujejo.

Nazadnje se je to zgodilo letos v začetku julija v Poreču, ko so morali 13 otrok nemudoma odpeljati v bolnišnico. Ob tem dogodku je marsikoga zaskrbelo, kako varno sploh je na bazenih, zato smo pred dnevi obiskali letno kopališče Celje, kjer smo pogledali v drobovje bazenskega ustroja, v strojnico.

Na celjskem bazenu naju je s fotografom pričakal upravljavec Drago Zalokar, človek, ki nadzira tamkajšnjo strojnico, ki ji sam pravi srce bazena. Ob vstopu v prostor, v katerem se zasliši glasno brnenje naprav, se mi pogled ustavi na zapisu na steni: »Karkoli počneš, počni premišljeno.«

Drago pove, da je ta napis na steno pritrdil sam in da se ga pri svojem delu vedno drži. »Čutim veliko odgovornost do kopalcev, ki prihajajo na bazen, zato v strojnico, kljub temu da to delo opravljam že več kot dvajset let, vsakič vstopim, kot da bi bil to moj prvi dan,« pojasni z resnim pogledom. To pomeni, da vsak dan znova večkrat preveri, ali vse naprave delujejo tako, kot morajo. Ko se zjutraj sprehodi okoli bazenov in se prepriča, da je tam na pogled vse čisto in urejeno, se odpravi nadzirat stroje. Čeprav jih stalno dograjujejo, da ustrezajo zakonskim parametrom in vse deluje elektronsko, se sogovornik ne zanaša na elektronske izpise na ekranu. Ti sicer med drugimi natančno prikazujejo količino klora, ki je v nekem trenutku v posameznem bazenu, a Drago kljub temu številke preverja še ročno. To stori vsaj dvakrat na dan, in če se vsebnost klora in pH ujemata s številko na ekranu, je vse v najlepšem redu. Do zdaj je še vedno bilo tako.

Klor dodajamo za vašo varnost!

Klor dodajajo v bazene na vseh javnih kopališčih. Čeprav je ta v prevelikih količinah lahko res nevaren za naše zdravje, pa skrbno odmerjen zagotavlja neoporečno vodo, ki bi bila brez njega že v nekaj dneh neprimerna za plavanje. Pozabljamo, pravi sogovornik, da je tudi v pitni vodi, ki teče po ceveh, dodan klor. »To je namreč najzanesljivejši način, da uničimo mikroorganizme, ki so očem nevidni, a bi lahko resno ogrozili naše zdravje. Teh je ogromno, listerija pa je le en primer takšne bakterije, ki lahko pri ranljivejših skupinah povzroči celo življenjsko ogrožajoče simptome. S klorom, ki se uporablja kot dezinfekcijsko sredstvo, jo izničimo, ravno tako klor v bazenu hitro opravi z neželenimi izločki, kot je recimo urin. Tega naj bi v bazen vede ali nevede vsak kopalec v povprečju izločil 0,2 miligrama, so nam povedali na nekem seminarju,« omeni. Klor v trenutku reagira z organsko snovjo, ki pride v vodo, v njej uniči vse bakterije in tako voda ostane čista kljub vdoru nečistoče.

Vsa voda se prefiltrira v 24 urah

 »Vidite, tukaj imam načrt olimpijskega in otroškega bazena, na katerem je prikazano, kateri ventili so v bazenu odprti, katera črpalka dela in kako poteka filtracija. To je prva stvar, ki jo preverim pri vstopu, da se prepričam, ali vse kroži tako, kot mora,« pravi Drago Zalokar. Nato se pomakne do naslednje elektronske naprave: »No, tu pa vidim, ali je v bazenu primeren pH in koliko je v njem klora.« Počasi pridemo do »velikega slona v sobi«, se pravi do velikih modrih sodov, ki zasedajo največ prostora. Zanje izvemo, da so namenjeni filtriranju bazena. »Ta sod v 24 urah prečisti vso vodo v bazenu in iz nje odstrani vsakršno umazanijo, od las do delčkov kože,« izvemo. Kljub stalni filtraciji pa na vsakega kopalca v bazen natočijo novih 30 litrov sveže vode.

Šimen Zupančič
Če bi slučajno prišlo do kakršnega koli skrb vzbujajočega odstopanja med elektronskim in ročnim merjenjem, bi zaposleni v trenutku bazen zaprli, dokler ne bi težave odpravili.

Brez tega bi bili bazeni leglo bakterij

Javni bazeni morajo upoštevati precej stroge zakonske predpise, kako skrbeti za vodo, da je ta neoporečna za kopalce. To dodatno potrjuje sogovornik, ki pravi, da se tudi na njihovem bazenu pogosto pojavi inšpekcija, ki vzame vzorce vode in preverja, ali je vse v skladu s predpisi. »Bazen, ki ne bi upošteval pravil, bi morali hitro zapreti,« je prepričan. Vsekakor pa zgolj natočiti vodo v bazen še zdaleč ni dovolj. Zanjo je treba vseskozi skrbeti in zagotoviti dezinficiranje, saj bi brez tega bazeni postali leglo bakterij, ki bi se med ljudmi zelo hitro širile in ogrožale zdravje. Seveda je lahko velikanska razlika med doseganjem minimalnega standarda in vestno skrbjo za higieno na bazenu. Vsaj na celjskem bazenu pa smo dobili občutek, da lahko tam brezskrbno uživamo v vodnih aktivnostih tako odrasli kot otroci, saj za naše dobro skrbi zelo odgovoren človek – Drago. Le na svojo odgovornost ne smemo pozabiti.

Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja.

Revija Zarja
Revija Zarja št. 33