Z enakimi vprašanji smo se obrnili na vse mestne občine v Sloveniji. Od enajstih smo do zdaj prejeli odgovore šestih mestnih občin. Odgovore drugih bomo objavili, ko jih prejmemo.

Mestne občine, ki jih obravnavamo tokrat, se spopadajo z različnimi težavami. Prioriteta na Štajerskem in v Prekmurju je preprečiti odliv prebivalstva in znižati stopnjo brezposelnosti – oba župana sta odgovor na to iskala v panogi turizma.

Težave drugih občin so manjše in so veliko bolj razvojne narave. Celje bi postalo regijsko študijsko središče, Ljubljana bi postala še lepša in pritegnila še več turistov, v Novem mestu in Kranju pa bi zaključili projekt prenove mestnega jedra.

V Novem mestu se županuje brez mestnega sveta

Gregor Macedoni
Radio Krka/Miran Klevišar
Novomeški župan Gregor Macedoni

Energetska sanacija vrtcev in šol ter prenova vodovodne infrastrukture sta ponos novomeškega župana.

Novomeški župan Gregor Macedoni je vnovično kandidaturo napovedal že aprila. Macedoni je svojo politično kariero najprej utrjeval v lokalni študentski politiki, nato pa v Državljanski listi. Po njenem propadu je na zadnjih volitvah nastopil kot neodvisni županski kandidat.

V iztekajočem se mandatu je Macedoni najbolj ponosen na večji priliv evropskih in državnih sredstev in na uspešno izvedbo projekta energetske sanacije vrtcev in šol, ki so jo na mestni občini ocenili kot »projekt, prebojen na državni ravni«. Izvedli so tudi hidravlične izboljšave, zaradi česar so na širšem novomeškem območju končali obdobje pogostega prekuhavanja vode.

Med pomembne dosežke Macedoni šteje tudi začetek projektov urbane prenove z obnovo Glavnega trga in gradnjo stanovanj za mlade v mestnem jedru. Izpostavlja pa tudi načrtno urejanje gospodarskih con ter prenovo komunalne in cestne infrastrukture na Brezovici, kjer je ob avtocestnem odcepu načrtovana gospodarska cona.

Novo mesto
Mestna občina Novo mesto
Macedoni je krajevnim skupnostim odmeril 1 milijon evrov dodatnih sredstev.

Za letošnje leto Macedoni načrtuje tudi zaključek prenove mestnega jedra, na suhem pa niso ostale niti krajevne skupnosti, ki jim je mestna občina poleg rednih projektov namenila še 60 dodatnih v višini milijon evrov. Dolgoročno vizijo mesta pa je Macedoni zapisal v strategiji razvoja do leta 2030.

Macedoni je sicer imel precej težav v občinskem svetu, kjer je koalicija njegove liste s strankama SDS in SLS naštela samo 10 od 30 občinskih svetnikov. »Seveda je seja trajala kakšno uro več, kot smo predvidevali. V tem predvolilnem letu se retorika nekoliko zaostruje, a vseeno ocenjujemo, da smo bili pri sprejemanju sklepov na sejah uspešni, predvsem pa smo te sklepe znali udejanjiti v praksi,« so nam glede tega sporočili iz županovega kabineta. Kljub temu so svetniki vse izvedene projekte podprli z več kot 90-odstotno podporo, povzemajo v kabinetu.

Murska Sobota – kjer se reciklirajo paviljoni

Aleksander Jevšek
Arhiv Svet24
Župan Murske Sobote, Aleksander Jevšek.

Jevšek rešitev najbolj zapostavljene regije in njene prestolnice vidi v turizmu.

Soboški župan Aleksander Jevšek se o vnovični kandidaturi še ni odločil. Nekdanji kriminalist je vrhunec svoje kariere policista dosegel kot direktor Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski upravi Slovenije. Po upokojitvi pri petdesetih letih se je odpravil v politiko. Sprva je na državnozborskih volitvah kandidiral na listi LDS, veliki met pa mu je uspel kot županskemu kandidatu na listi SD.

Iz županskega kabineta so nam sporočili, da je občina sredi velikega investicijskega cikla in glede tega so kot razvojni projekt navedli projekt Expano in revitalizacijo Soboškega jezera v novo turistično destinacijo občine in regije. Gre za paviljon, s katerim se je država predstavljala na sejmu Expo v Milanu, leta 2015. Z njegovo reciklažo želi Jevšek letno pritegniti 40 tisoč obiskovalcev, finančno pa naj bi bil projekt samovzdržen.

paviljon expo
Arhiv časnika Novice Svet24
Jevšek z reciklažo paviljona Expano pritegnil 40.000 obiskovalcev.

Njegov optimizem se ni nalezel soboških mestnih svetnikov, ki so konec lanskega leta protestirali zoper stoodstotno podražitev projekta – z 2,4 milijona je namreč ocenjena vrednost poskočila na 4,6 milijona evrov. Jevšek je svetnike miril, da 80 odstotkov tega denarja prihaja iz evropskih sredstev, svetniki pa so mu oporekali, da ta sredstva še niso zagotovljena. Jevšek sicer ocenjuje, da mu je v mestnem svetu uspelo sprejeti vse ključne dokumente, zato sodelovanje ocenjuje kot uspešno.

Na Ptuju se ponavlja mantra turizma

Miran Senčar, župan
STA
Ptujski župan Miran Senčar

Ustanovitev zavoda za turizem, občinski prostorski načrt, trajnostna mobilnost in ureditev mestnega jedra so med glavnimi dosežki ptujskega župana.

Miran Senčar, župan Mestne občine Ptuj, nam ni enoznačno sporočil, ali namerava kandidirati še enkrat ali ne. Senčar prihaja iz podjetniškega ozadja, nekoč je bil član stranke LDS, nekdanjega LDS-ovega župana pa je v tem mandatu nadomestil s pomočjo lastne liste Za Ptuj.

Kot podjetnik je večino svojih naporov usmeril v gradnje novih industrijskih con. Iz tega razloga kot svoj dosežek izpostavlja občinski prostorski načrt, ki je omogočil skokovito povečanje števila izdanih gradbenih dovoljenj. V plus si prišteva tudi obračanje trenda izseljevanja iz občine in uspešno pridobivanje razvojnih sredstev – teh je bilo za 22 milijonov evrov.

Ptuj, vstopno-izstopno mesto
MO Ptuj
Senčarju je uspelo počrpati 22 milijonov evrov evropskih sredstev.

Senčar prav tako prisega na staro ptujsko mantro – turizem. »Naša vizija je, da Ptuj postane turistični biser Srednje Evrope,« nam je pojasnil. Slednje je ponavljal do zdaj še vsak župan, a je vsak glede tega ukrenil kaj malo. Osrednja težava turizma na Ptuju je še vedno smrad, ki čez Dravo priplava iz obratov največjega zaposlovalca na Ptuju – Perutnine Ptuj. Zagata, ki je do zdaj ni razrešil, v večini primerov niti naslovil – nihče.

Senčar je sicer naredil tudi prve korake k vnovični uveljavitvi mestnega potniškega prometa z odprtjem ene linije mestnega avtobusa, po zgledu Ljubljane pa je uvedel tudi električno vozilo – Zapeljivčka. Ljubljana je tudi sicer Senčarju zgled – tega sicer ni poudaril, vendar smo od občanov izvedeli, da je posebej ponosen na koncept Odprte kuhne pred Mestno hišo.

Sive lase so Senčarju povzročali mestni svetniki. »Ko je postalo jasno, da v mestu pospešeno uresničujemo razvojne projekte, pa so se začeli poskusi številnih političnih blokad,« se župan spominja sej mestnega sveta.

Ljubljana ostaja najlepše mesto na svetu

zoran jankovic
Uroš Hočevar
Župan MOL, Zoran Janković

Janković že dvanajsto leto dela v Ljubljani, letos bo na kanalizacijo priključenih kar 98 odstotkov občanov.

»Najlepše mesto na svetu« je sopomenka fraze »Zoki dela«. Ljubljančani jo radi uporabijo za svojega župana Zorana Jankovića, ki je v javni menedžment zašel iz zasebnega sektorja v tedaj še državni lasti – Mercatorja.

Janković načrtov o vnovični kandidaturi še ni razodel, bo pa »svojo odločitev sporočil pravočasno«, so nam pojasnili na MOL. Janković sicer županuje že dvanajsto leto, njegova še nedovršena zapuščina pa je že zdaj popisana v publikaciji Ljubljana zate 2007–2017.

stolnica-grad-ljubljana_bobo1
Bobo
Janković namerava v naslednjem mandatu prenoviti 261 cest.

Med prihajajoče projekte Janković prišteva veliki kohezijski projekt odvajanja in čiščenja odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja. Zgrajen bo povezovalni kanal, nadgrajena čistilna naprava in dograjeno kanalizacijsko omrežje. Za to bo prenovljenih kar 261 cest, ko pa bo podvig končan, bo na kanalizacijo priključenih kar 98 odstotkov gospodinjstev.

Janković v mestnem svetu ni doživljal pretiranega stresa, saj je bila koalicija SD, Desus in Lista Zorana Jankovića stabilna in v večini. Kakšen siv las so vendarle povzročili opozicijski poslanci. »Projekti v dobrobit meščank in meščanov bi lahko potekali še hitreje, če ne bi prišlo do namernega zaviranja s strani opozicijskih svetnikov SDS; v ilustracijo omenjamo neosnovane pritožbe, poslane v Bruselj, ki so za devet mesecev zamaknile ravno izvajanje zgoraj omenjenega velikega kohezijskega projekta,« so nam povedali na MOL.

V Kranju se premika, a ne po mestnem središču

boštjan trilar
STA
Kranjski župan Boštjan Trilar

 Trilar je posebej ponosen na »najbolj participatoren proračun v Sloveniji«.

Da kandidature ne namerava vnovič vložiti, je že decembra napovedal kranjski župan Boštjan Trilar. Za življenje po petdesetem letu ima posebno vizijo, so nam povedali na občini. Da je za poldrugo leto izgubil vozniški izpit, ker je pijan povzročil prometno nesrečo, so pozabili omeniti. Zamolčali so tudi nezaupnico mestnega sveta, ki je sledila dogodku. Trilarju se ni zdela tehtna. Pod vplivom alkohola, da je vozil kot občan, ne kot župan, jo je komentiral tedaj. Sicer ocenjuje, da je mestni svet deloval konstruktivno in podprl razvojne rešitve.

Kranj_Mesto
Wikipedia
Trilar je po lastnih besedah iz občinskega proračuna vrgel 7 milijonov evrov okostnjakov.

»Najbolj sem ponosen, da vse pogosteje slišim, da se v Kranju premika,« je Trilar komentiral svoj županski mandat. Med svoje dosežke prišteva ureditev občinskih financ in gospodarski način vodenja občine. Poleg tega je občinsko zakladnico odprl občanom s po njegovem mnenju »najbolj participatornim proračunom v Sloveniji«.

Mestno središče se je pod Trilarjem zaprlo za avtomobile, kar je prispevalo k ureditvi in oživitvi starega mestnega jedra. Prav tako je bil zaključen projekt izgradnje obsežnega omrežja kanalizacijske infrastrukture.

Celje bo prehitelo Tibet

Bojan Šrot
STA
Celjski župan Šrot se je sicer udeležil sestankov, a je kmalu nato sporočil, da bo na lokalnih volitvah kandidiral z lastno listo.

Knežje mesto bo zmanjšalo svoj ogljični odtis.

Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje, je vnovično kandidaturo napovedal že pred časom. Med dosežke prišteva energetsko sanacijo javnih stavb, s čimer se zmanjšuje ogljični odtis knežjega mesta. Sprejeta pa je bila tudi celostna prometna strategija, ki narekuje trajnostne načine mobilnosti.

Šrot je začel kot župan iz vrst stranke SLS, ki ji je nekaj časa celo predsedoval, vendar je iz nje leta 2016 izstopil. V svojem petem županskem mandatu kot dosežke omenja še zaključek prenove starega mestnega jedra in strategijo razvoja gospodarstva, napisane za obdobje 2014–2020. Z mestnim svetom ni bilo težav, saj je že tradicionalno znan po tem, da uradno ni deljen na koalicijo in opozicijo.

celje1a - foto Jaka Koren
Jaka Koren / Revija Zarja
Za najdaljši viseči most tibetanskega tipa na svetu bodo odšteli 3,5 milijona evrov.

Nadalje Šrot napoveduje izgradnjo nove stanovanjske soseske s približno 135 stanovanji in vzpostavitev javnega prevoza. Kolesarsko infrastrukturo namerava graditi s pomočjo evropskih sredstev, Celje pa bo vse bolj uveljavljal kot regijsko študijsko središče. Turiste namerava privabljati z največjim visečim mostom v tibetanskem slogu na svetu, ki se bo razpenjal med Miklavškim in Grajskim hribom. Pri tem računu manjka krčmar oziroma turisti, saj jih v Celju trenutno ni. Verjetno jih bo več, ko knežje mesto ne bo več znano po ruševinah gradu, ampak mostu, ki vodi do njih. 505 metrov mostu bo tako stalo 3,5 milijona evrov.