»Letošnja letina ječmena je odvisna od kmeta do kmeta, nekateri imajo nadpovprečne pridelke, drugi katastrofalne,« je povedal vodja ptujskega KGZ Ivan Brodnjak. Številne padavine in velika vlažnost v povezavi s toplim vremenom so ustvarile odlične pogoje za razvoj bolezni. »Tisti kmetje, ki se niso držali vseh tehnoloških priporočil, imajo letos velike težave. Tako so nekateri zaradi napada bolezni morali ječmen požeti že maja. Seveda je to pomenilo, da je bil pridelek mnogo skromnejši. Spet drugi imajo posevke močno zapleveljene. Tisti, ki so upoštevali priporočila in spremljali razvoj rasti in bolezni, pa imajo povprečne ali nadpovprečne pridelke.«

Žitarice čim prej požeti

Podobne težave je letos mogoče zaznati na vseh žitih – tudi na tritikali, rži in pšenici. »Rane sorte pšenice so že dozorele, pa tudi sicer kmetom svetujemo, naj posevke, ko dozorijo in dosežejo 14 odstotkov vlažnosti, čim prej požanjejo. Vsako nadaljnje čakanja slabša kakovost. Merijo se namreč štirje parametri in vsako leto imamo vsaj pri enem težave, žal pa se cena ne oblikuje glede na povprečje parametrov, temveč je odvisna od najslabšega rezultata. Tako da letos pričakujemo izredno malo pšenice najboljše kakovosti, kar tudi pomeni, da bo ekonomski rezultat letos slabši,« je povedal. Na vprašanje, kako doseči 14-odstotno vlažnost pri žitih, glede na to, da se dnevno srečujemo s padavinami, je Brodnjak odgovoril: »Po dežju sta potrebna dva sončna dneva in vlažnost pade. Ob tem moramo upoštevati, da se čez noč klasje navlaži, tako da je priporočena žetev v popoldanskih urah.«

Posevki močno zapleveljeni

Bolezni niso prizanesle niti preostalim kulturam, kot so krompir, oljna ogrščica in buče, kjer je osrednja težava ambrozija. So pa z vremenskimi razmerami, vsaj kar zadeva rast travinja, zadovoljni živinorejci, saj je letos krme v izobilju. »Tisti, ki so močno gnojili, imajo enormne pridelke travinja. Težava je le, kako krmo kakovostno pospraviti.«

A z bujno rastjo trav niso zadovoljni tisti kmetje, ki jim ta raste med posevki. »Ogromno posevkov je močno zapleveljenih z divjim sirkom ali slakom osatom. Kmetom svetujemo, da od 10 do 14 dni po žetvi uporabijo enega izmed glifosatnih pripravkov, s katerim lahko uničijo trajne plevele. Na ta način bodo v prihodnjih petih letih bistveno prihranili pri uporabi FFS. Sicer pa tudi svetujemo, da po spravilu žit zemljišča obdelajo. Glede na to, da je pred nami še polovica rastne dobe, bi bilo smiselno posejati še koruzo za silos, ajdo, krmne rastline,« še svetuje Brodnjak.