Občina Postojna želi zavarovati območje, s katerega se napaja vodni vir Malni, ki predstavlja vir pitne vode za postojnsko občino. »Če je vaja na avstrijski meji za premierja v odhodu provokacija, je zame provokacija to, da se od decembra 2017, ko je uredba o vadišču Poček postala protiustavna, aktivnosti na njej stopnjujejo. S tem se Postojnčanom očitno želi dokazati, da je v dokazovanju moči dodaten argument za to, da bodo na Počku ostali,« je bila ostra Margareta Srebotnjak Borsellino, predsednica delovne skupine za pripravo strategije za reševanje problematike Počka. Občina Postojna tudi dvomi, da ima Slovenska vojska (SV) sploh vsa potrebna dovoljenja za izvajanje vojaških vaj. Medtem pa ministrstvo za obrambo želi, da nov državni prostorski načrt prepreči lokalnim skupnostim, da bi uveljavljale interese po omejitvi ali celo zaprtju vadišč. In kot vse kaže, z vojsko nimajo težav samo v Postojni, temveč tudi drugod po državi, kjer krajani ne skrivajo nezadovoljstva nad prisotnostjo oboroženih sil.

V Cerknici besni, v Brežicah upor?

Podsekretarka za okolje in prostor na Občini Cerknica Tamara Klepac Sterle ni skrivala nezadovoljstva občine in krajanov nad dejavnostjo vadišča na Bloški Polici, saj pravi, da pozitivnih izkušenj z vojsko preprosto nimajo. »Z ministrstvom ni ustrezne komunikacije, ne odzivajo se na naše želje oziroma zahteve v zvezi z delovanjem strelišča. Pri občanih pa opažamo nezadovoljstvo ob aktivnostih strelišča.« Krajani nadalje opozarjajo, da jim je bilo ob prodaji zemljišč za potrebe gradnje strelišča veliko obljubljeno – prost prehod, košnja prodanih parcel, vzdrževanje poljskih poti, uresničeno pa bolj malo. Tudi iz kabineta župana občine Brežice so sporočili, da so razočarani nad razvojem letališča Cerklje ob Krki. Pred leti je ministrstvo za obrambo lokalni skupnosti obljubilo sofinanciranje več skupnih projektov zaradi souporabe, a se to ni zgodilo. »Tako še danes ni dokončana dovozna cesta do začetka vasi Črešnjice, država že nekaj let ne sofinancira lokalne infrastrukture, ministrstvo je odstopilo tudi od gradnje skupne kanalizacije. Če se zadeve ne bodo dokončno uredile, lahko tudi v brežiški občini pride do upora in nasprotovanja letališču,« so bili jasni na občini.

Hrup in zastoji v Apačah

Vadišče v Apačah v občini Kidričevo sicer ni na bojni nogi s SV, a se vseeno pojavljajo nekatere težave in nevšečnosti. Večina prebivalcev Apač je tudi nasprotovala izgradnji novega tunelskega strelišča, čeprav je ponujalo priložnost za 30 do 50 delovnih mest, pravijo na Občini Kidričevo. »Kmetje imajo težave v času streljanja in vaj, saj težje pridejo do svojih zemljišč, pa tudi nad streliščem in okoli njega se zaprejo vse poti zaradi varnosti, tako da je v tistem času gibanje precej omejeno.« Naslednji problem je hrup, ki se zna pojavljati tudi zvečer in ponoči. Z isto težavo se ukvarjajo v Vipavi, kjer je za nameček nedaleč od vadišča Mlake turistični objekt, nam je povedal tamkajšnji župan Ivan Princes.

V Kočevju ponosni, na Bledu in v Ilirski Bistrici zadovoljni

Povsem drugačna slika je na Kočevskem, kjer je vadišče Škrilje pri Kočevski Reki. Kočevski župan Vladimir Prebilič meni, da ljudje dobro sprejemajo prisotnost in dejavnosti vojske iz zgodovinskih in varnostnih razlogov. »Sam težko razumem nekatere druge primere, kjer to predstavlja neznansko oviro,« odgovarja župan na vprašanje, ali hrup prebivalcem povzroča preglavice kot v nekaterih drugih slovenskih krajih, in dodaja, da so že izrazili pripravljenost na morebitno povečanje prisotnosti SV na Kočevskem. Kot pravi Prebilič, ljudje razumejo, da gre za »NAŠO vojsko in NAŠO varnost«. V blejski občini, kot je povedal direktor občinske uprave Matjaž Berčon, vidijo obstoj vojašnice na Bohinjski Beli in vadišča na Mačkovcu kot pozitiven prispevek kraju z vidika promocije, delovnih mest in civilno-vojaškega sodelovanja. Medtem je Občina Ilirska Bistrica skupaj z vojsko ustanovila koordinacijsko skupino za medsebojno sodelovanje. »Tako občina kot večina krajanov je z uresničevanjem medsebojnega sporazuma zadovoljna; seveda nastanejo tudi nesoglasja, a jih poskušamo sproti reševati. Največ težav povzroča zapiranje prostora ob izvajanju streljanja, kar lastnike gozdov ovira pri dostopanju do svojih parcel,« pojasnjuje župan Emil Rojc.