miro cerar-odstop
Bobo
Miro Cerar

Cerar je v migracijskem dogovoru izpostavil zlasti napredek pri krepitvi sodelovanja s tretjimi državami, tudi s povečanjem finančne pomoči tem državam, in potrditev skupnega stališča o potrebi po nadaljnjem utrjevanju zunanjih meja. Pri tem pa se ohranja zavest o spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava - da torej tisti, ki so upravičeni do mednarodne zaščite, morajo biti tudi v Evropi deležni pomoči oziroma sprejema, je poudaril.

Največ razprave je bilo po Cerarjevih besedah o tem, kako pomagati državam, ki so na prvi migracijski črti, oziroma državam prvega vstopa v unijo, na primer Italiji, Malti, Grčiji in Španiji. Pri tem se je poznala razlika med nekoliko bolj solidarnimi in tistimi, ki želijo notranjo solidarnost nadomestiti s še strožjim varovanjem zunanjih meja.

"Za Slovenijo se situacija bistveno ne spreminja in to štejem za dobro," je ocenil. Kot zelo pomembno je izpostavil, da so v sklepih upoštevani slovenski predlogi o potrebi po ustreznem poudarku na problematiki migracij po balkanski poti.

Solidarnost z državami prvega vstopa bo prostovoljna, je izpostavil Cerar. Če bodo prišli prebežniki v evropski prostor, se bo najprej v posebnih centrih ugotavljalo, ali so nezakoniti migranti ali upravičeni do mednarodne zaščite in za slednje se bodo članice prostovoljno odločale, ali jih bodo sprejele. Slovenija je pri tem po njegovih navedbah v enakem položaju kot prej - pripravljena je sprejeti nekaj beguncev in pomagati, a po svojih integracijskih zmožnostih.

Vzpostavljanje teh centrov, ki so v sklepih imenovani "nadzorovani centri", je bilo eno osrednjih vprašanj v sinočnji maratonski razpravi. Dogovor je, da se bodo ti centri vzpostavljali na prostovoljni podlagi.

Cerar takšnega posebnega centra za migrante v Sloveniji ne vidi in o tej možnosti niti ni bilo razprave, saj naj bi se ti centri ustanavljali predvsem v državah, ki so na zunanjih mejah EU. V Sloveniji niti ni potrebe po takšnem centru, saj zelo dobro nadzira schengensko mejo in uspešno obvladuje migracijske tokove, je dodal slovenski premier.

Kvote: da ali ne?

Veliko se v migracijskem dogovoru izpostavlja prostovoljnost. Na vprašanje, ali je torej koncept obveznih kvot mrtev, Cerar odgovarja, da je vrh pokazal, da razdeljenost glede vprašanja solidarnosti ostaja.

Nekateri, zlasti višegrajska četverica, zavračajo obvezno premeščanje beguncev znotraj unije, tisti z zunanjo mejo, na primer Italija in Grčija, pa se zavzemajo za solidarnost na temelju obveznih kvot. Slovenija je most - smo solidarni, a to počnemo sami na prostovoljni bazi, je pojasnil.

Odgovora na vprašanje, katere države bodo torej gostile te nadzorovane centre, še ni. "Ravno o tem včeraj diskusija ni bila zaključena," je dejal Cerar.