Ko politika prevlada nad pravom

Hrvaška diplomatska zmaga poenotila Slovence

T.L./STA
18. 6. 2018, 17.38
Posodobljeno: 18. 6. 2018, 21.33
Deli članek:

V poslanskih skupinah zaskrbljenost nad odzivom Bruslja glede tožbe proti Hrvaški. Levica vidi rešitev v tem, da Hrvaško spustimo v schengensko območje.

Bobo

V več poslanskih skupinah so izrazili obžalovanje oz. zaskrbljenost nad sporočilom Evropske komisije, ki se ni opredelila do slovenske tožbe proti Hrvaški glede arbitražne razsodbe. Tožbi Hrvaške pred Sodiščem EU v Luksemburgu zaradi nespoštovanja prava EU so povečini še vedno naklonjeni.

Komisija pod vodstvom Jean-Clauda Junckerja razglaša svojo političnost, čeprav naj bi bila ta institucija v prvi vrsti varuhinja evropskega prava. Slovenski primer kaže, kaj se zgodi, ko ti vlogi trčita. Politika je očitno prevladala nad pravom.

Čeprav pravna služba komisije po neuradnih informacijah pritrjuje slovenskim stališčem o kršenju evropskega prava zaradi nespoštovanja arbitražne sodbe, vodstvo komisije, ki je politično sorodno hrvaškemu vrhu, trdi, da je to dvostransko vprašanje. Premier Miro Cerar je nato danes napovedal, da bo vlada odločitev za vložitev tožbe sprejela v četrtek in da bo tožba zagotovo vložena do sredine julija. Pasivnost komisije ter prevlado politike nad pravom je označil za "nevaren presedan za prihodnost EU". V komisiji so v odzivu na Cerarjeve kritične izjave in napoved tožbe sporočili le, da "so svoje stališče jasno podali na middayu", torej redni opoldanski novinarski konferenci komisije v Bruslju.

Iz Bruslja so danes sporočili, da Evropska komisija ne bo podala mnenja v povezavi s slovensko tožbo proti Hrvaški ter da naj državi poiščeta rešitev, komisija pa je še naprej pripravljena posredovati. 

Predsednik DZ, sicer poslanec SMC Milan Brglez je poudaril, da je današnjo odločitev Evropske komisije pričakoval, dokazuje pa po njegovem mnenju "prevlado politike nad vladavino prava tudi na ravni Evropske unije". Odločitev zato obžaluje in je, kot je dejal, zaskrbljen za prihodnost takšne EU.

Po njegovih besedah je prav, da Slovenija nadaljuje postopek po pravni poti pred sodiščem EU, saj za to obstaja konsenz tako v vladi kot v DZ. Želi si, da bi takšno soglasje glede zunanje politike ohranili tudi v prihodnjem sklicu DZ. Brglez ne vidi razloga za čakanje na prihodnjo vlado, bi bilo pa kljub temu prav, da se v DZ preveri še politični konsenz novih strank.

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han se z vložitvijo tožbe strinja. Spomnil je, da so to odločitev sprejeli že pred časom. Prav tako ocenjuje, da bi morala tožbo vložiti aktualna vlada, ki opravlja tekoče posle, saj nove po njegovem prepričanju veliko prej kot septembra še ne bo.

Po besedah začasnega vodje poslanske skupine Levica Mateja T. Vatovca so bili v Levici do tožbe kritični že pred časom, saj ocenjujejo, da ne bo prinesla pozitivnega premika, ampak prej dodatno zaostrovanje odnosov s Hrvaško. "Mislim, da se država stvari loteva na napačni strani," je ocenil. Po njegovih besedah bi k izboljšanju razmer bistveno bolj pripomoglo, če bi Hrvaško "spustili v schengensko območje".

Da je arbitraža dejstvo, je spomnil vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin. "Malo me skrbi stališče Evropske komisije, ki se obnaša zelo mlačno, in tukaj se vidi, da nas je Hrvaška diplomatsko nadigrala," je dejal. Hkrati se po njegovih besedah v tem kaže "dobra povezava" hrvaškega premierja z vodstvom evropske komisije. Vendarle pa Tonin meni, da glede na okoliščine druge možnosti Slovenija niti ni imela. "Arbitraža je del evropskega prava, Evropska komisija pa je bila boter tega dogovora," je dejal. Zato bi bilo po njegovih besedah prav, da bi prispevala k njegovi implementaciji.

Predsednik SNS Zmago Jelinčič je ocenil, da je bila že arbitražna odločitev "popoln fiasko", saj da temelji na napačno ugotovljenem dejanskem stanju. Odločitev arbitražnega tribunala je zato po njegovih besedah neveljavna, zaradi česar bi Slovenija morala iz sporazuma izstopiti in dati na mizo relevantne dokumente. "V tem primeru lahko Slovenija zmaga in dobi nazaj tisto, kar je bilo slovensko," je povedal.

V Stranki Alenke Bratušek so napovedali, da bodo počakali na napovedan sredin sestanek s premierjem Mirom Cerarjem, ki opravlja tekoče posle, s predstavniki vseh parlamentarnih strank. "Ko bomo seznanjeni z vsemi informacijami in če bodo podatki kazali, da je edina možna pot tožba, bomo to tožbo tudi podprli," je povedal generalni sekretar te stranke Jernej Pavlič.

Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša se do vprašanja tožbe ni opredeljeval. 

V stranki LMŠ so prav tako ocenili, da je stališče Evropske komisije za Slovenijo veliko razočaranje ter da je politično pristransko in je v celoti zaobšlo mnenje lastne pravne službe. Menili so še, da je komisija zamudila priložnost, da potrdi zavezanost načelu spoštovanja mednarodnega prava in razsodb mednarodnih sodišč, na katerih je med drugim utemeljena EU.

Kot so še zapisali v odzivu, nastala situacija terja resen premislek o nadaljnjih korakih Slovenije, "zato s tožbo na Sodišče EU ni potrebno hiteti". Pred dokončno odločitvijo glede tega bi bilo potrebno na primerno visoki ravni opraviti pogovor z Evropsko komisijo kot tudi v Svetu EU, so še menili v LMŠ.