Mobilna verzija
22:43 15. julij 2018

Lahko uničujoče tornade pričakujemo tudi v Sloveniji?

Renata Ucman / Revija Zarja
0

Letos je po svetu in tudi v Evropi pustošilo že precej tornadov. Pomlad je zaradi vse očitnejših podnebnih sprememb v večjem delu Evrope pretopla kar za nekaj stopinj in tornadi so prizadeli Italijo, Francijo ter nedavno Nemčijo, kjer jih naštejejo približno deset na leto.

tornado

Foto: Profimedia

Vodne trombe ali pijavice nad Jadranskim morjem
Hrvaški mediji so letos že poročali o vodnih trombah oziroma pijavicah nad Jadranskim morjem. Te so na videz podobne tornadu. »Vodne trombe zamrejo nad kopnim in praviloma niso nevarne za turiste na obali. Na odprtem morju pa so lahko neprijetne, a ne zelo nevarne, saj se jim lahko s plovilom hitro umaknemo. Vsekakor se jim ne približujemo, da bi potešili radovednost. Značilne so bolj za poletne mesece, res pa je, da se lahko pojavijo že prej, a ne tako intenzivno kot poleti.«

Zdi se, da so vse bolj uničujoči in siloviti! Zastrašujoči so tako zaradi žrtev kot materialne škode. O tem, zakaj se čedalje pogosteje pojavljajo in ali jih lahko pričakujemo tudi v Sloveniji, kjer smo doslej imeli dva, smo povprašali klimatologinjo prof. dr. Lučko Kajfež Bogataj, profesorico in vodjo Centra za agrometeorologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.

»Letos je bilo v ZDA že več kot 300 tornadov s tremi žrtvami,  v Evropi pa k sreči mrtvih ni bilo. V letu 2017 je bilo potrjenih samo v ZDA več kot 1400 tornadov, ti so zahtevali 35 življenj. Nam najbližji tornado je bil julija leta 2017 na Dunaju. Leta 2016 so po svetu tornadi ubili 130 ljudi, kar 99 na Kitajskem, 18 v ZDA, v Evropi pa smo imeli po dve žrtvi v Italiji in Rusiji. Nasploh je bilo do zdaj leto 2016 v Evropi polno tornadov – maja in avgusta je bil v Rusiji, julija v Belorusiji in na Poljskem ter oktobra na Nizozemskem. V Rimu so tornado opazili celo oktobra,« je naštevala klimatologinja.

Tornadi vse bolj uničujoči?

Ali se torej že izpolnjujejo napovedi, da bo zaradi vse očitnejših podnebnih sprememb po svetu in v Evropi vse več tudi tornadov? »Podnebne spremembe so že izmerjeno dejstvo in tudi spoznanje, da povečujejo verjetnost za izjemne vremenske dogodke. Prinašajo več suš, vročinskih valov in poplav. Vendar za tornade za zdaj ni trdnih dokazov, da bi postajali pogostejši.  Zdi pa se, da postajajo bolj uničujoči, torej silovitejši. Vendar bo na trdne dokaze treba še počakati. To velja tako za Evropo kot za ZDA. Tornado je namreč kompleksen pojav, vezan na nevihtne oblake in nestabilno ozračje, zahteva pa tudi primerne razmere pri in na tleh. Uničujoči tornadi so se v Evropi pojavljali tudi v preteklosti. V Nemčiji jih je približno deset na leto. V zadnjih desetih letih so jih doživeli tudi na Poljskem, Nizozemskem, v Rusiji in Veliki Britaniji, na Finskem ter v Franciji. Naši sosedje Italijani so doživeli septembra 1970 serijo uničujočih tornadov, ti so opustošili pas med Padovo in Benetkami, leta 1913 pa je res uničujoč tornado v Avstriji prizadel okolico Dunaja. V 20. stoletju so človeške žrtve zahtevali tudi tornadi v Portugalski, Rusiji in na Cipru.«

Nenavadno zgodaj

Aprila so o uničujočih tornadih poročali iz Francije, sredi maja pa o tornadu, ki je pustošil po Nemčiji. »Letošnja pomad je v večjem delu Evrope kar za nekaj stopinj pretopla in bolj spominja na poletje. Takrat se pogosteje pojavijo razmere, ki so ugodne za nastanek kumulonimbusov, torej nevihtnih oblakov. Tornado nad kopnim je, podobno kot drugi nevihtni pojav – toča, kratkotrajen in uničuje v sorazmerno ozkem pasu. Ker so vezani na nevihte, se tornadi pojavljajo na izrazitih hladnih frontah, včasih kar v serijah. Tako da v Franciji ni šlo za 'trčenje' dveh tornadov. Presenečeni pa smo lahko, da so tam letos imeli tornado že januarja, kar je zelo nenavadno. Tudi marca so tornadi prizadeli Italijo, aprila pa Francijo. Morda se v Evropi letos ponovi leto 2016, ki je bilo zelo ekstremno glede tornadov in tudi smrtnih žrtev.«

tornado_kajfez_Iztok_Dimc

Klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, profesorica in vodja Centra za agrometeorologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani Foto: Iztok Dimc

S sedmimi stopnjami jakosti

»Jakost tornada lahko opišemo na več načinov, največkrat z ameriško lestvico fujita s 7 stopnjami od F0 do F6. Tornadi s stopnjami, večjimi od F3, so uničevalni. Takih je malo, manj kot pet odstotkov.  V ZDA so se že nekajkrat pojavili tornadi z oznako F5 – najhujši je bil leta 1925 – in povzročili ogromno škode ter na stotine mrtvih. Tornada s stopnjo F6 k sreči še niso opazili, saj ta predstavlja teoretično največjo možno razvito hitrost vetra v tornadu. Ta bi bila prek 500 kilometrov na uro in zato ima stopnja F6 oznako nepredstavljivo.  V Evropi se k sreči največkrat pojavijo tornadi prve in druge stopnje.«

Vplivajo relief, poraslost, bližina morja

Zdi se, da so zaradi vse očitnejših podnebnih sprememb in segrevanja ozračja pogoji za nastanek tornada v zadnjih letih vse pogosteje izpolnjeni. Ali to drži? »Deloma že, vsaj kar se tiče energije v ozračju. A pojav neviht ni vezan samo na splošno segrevanje, temveč tudi na kroženje ozračja in predvsem njegovo stabilnost. Tu pogosto prevladajo lokalni vzroki za nastanek, ne pa globalna slika. Lokalni vzrok je lahko oblika reliefa ali tip površine, tudi poraslost, bližina morja in podobno.«

Segreva se tudi morje

Bo tudi zaradi tega tornadov v prihodnje še več? »Morje skladišči večino energije, ki jo povzroča povečan učinek tople grede. Zato so tudi tropski cikloni intenzivnejši, ni pa še dokazov, da so pogostejši. S tornadi je podobno. Vendar je tam opazovanj tornadov bistveno manj, saj jih nad kopnim hitro zaznamo, nad morji pa ne.«

Pri nas doslej dva

Pri nas smo hvala bogu doživeli le dva prava tornada. »Kljub temu da imamo razgiban relief in malo velikih ravnin, lahko tornadi nastanejo tudi pri nas, vendar jih redko opazimo. Do zdaj verjetno nikoli niso presegli prve stopnje. Avgusta 1986 je prizadel vas Hotedrščico, junija 2006 pa v nočnem času verjetno gozdove na Jelovici. Trdnih posnetkov ali neposrednih opazovanj žal nimamo. Posledice so bile takrat le na podrtem drevju in nasploh v gozdu.«

Verjetnejši v ravninskih predelih

Kje je največja verjetnost, da se pri nas razvije tornado? »Razvijejo se ob nevihtah, ki so zelo močne in imajo več celic. Takih je v Sloveniji na leto le nekaj, in to le v najtoplejših mesecih, torej od sredine junija do sredine avgusta. Verjetnejši so v ravninskih predelih. A v Sloveniji ni opaziti, da bi bila ravninska severovzhodna Slovenija kaj bolj izpostavljena kot druga območja. Tudi sicer smo lahko za zdaj kar mirni, saj ni opazovanj, ki bi potrjevala, da bo tornadov nenadoma pri nas več. Je pa res, da se razmere ob še večjem ogrevanju ozračja lahko tudi hitro spremenijo. Višje temperature pomenijo lahko več energije za razvoj večjih nevihtnih oblakov, lahko pa vodijo tudi v večjo nestabilnost ozračja. S tornadi Slovenci nimamo izkušenj, kar lahko pomeni neljube posledice. Menim pa, da imamo pri nas bistveno več škode zaradi drugih nevihtnih pojavov, kot sta močan veter in toča.«

Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja.

Vaš prispevek