Ideja o tovrstni mopedistični izkušnji se je Mlinariču porodila pred dvema letoma. »Letos bom star 40 let in 40 dni bom preživel na mopedu,« je dejal v smehu, medtem ko se je v nedeljo zgodaj zjutraj poslavljal od žene Zdenke, sina Patricka, hčere Larise in preostalih sorodnikov, prijateljev, znancev in kolegov mopedistov.

ODŠLA OB VELIKI PODPORI

Na mesec dni trajajočo mopedistično avanturo sta jo Mlinarič in Šega iz Bukovcev mahnila ob petih. Tam ju je pričakala množica podpornikov, kolegi mopedisti so ju nato pospremili še do mejnega prehoda Središče ob Dravi. Za prvi dan sta si zadala cilj prevoziti okrog 400 kilometrov in prenočiti na Češkem. Načrtujeta, da bi dnevno prevozila okrog 300 kilometrov s povprečno hitrostjo med 35 in 40 kilometri na uro. Vsako dobro uro bosta imela postanek, da mopeda ne bi bila preobremenjena in se ne bi preveč segrevala.

Silvo Mlinarič, Borut Šega, moped, tomos
mz

VSE ZNATA SAMA

Ker sta oba ljubitelja motociklov, jima gredo dobro od rok tudi mehanična dela. »Brez tega, da si znava sama vse popraviti, se na pot ne bi upala podati. S seboj imava praktično vse potrebno orodje in rezervne dele za oba mopeda. Vsak vozi okrog 70 kilogramov prtljage, največ od tega so rezervni deli in orodje. Za vsak dan potovanja imava zastavljen cilj. Načrti se lahko hitro spremenijo, odvisno od situacije, ki naju bo spremljala: kako vzdržljiva in potrpežljiva bosta mopeda, koliko bo okvar, kakšno bo vreme, najino zdravje oziroma počutje (utrujenost) … A ne bova se kar tako predala. Vztrajno bova sledila zastavljenemu cilju in verjameva, da bova Nordkapp, ki je nekakšna romarska pot motoristov, osvojila. Poleg rezervnih delov in orodja za mopeda imava med prtljago še oblačila, šotor, spalno vrečo, osebne stvari, nekaj hrane, priročno lekarno … Pač vse, kar na takšnem popotovanju ne sme manjkati,« sta povedala, tik preden sta zajahala vsak svojega »strička« Tomosa in pomahala domačim v slovo.