Mobilna verzija
05:36 22. junij 2018

Zaposleni na urgenci v neprebojnih jopičih

M. Leskovšek-Svete / Dolenjski list
4 Posodobljeno: 19:58 / 26.5.2018

Varuhinji človekovih pravic podrobno predstavili romsko problematiko na Kočevskem – lokalna povezava institucij prinaša dobre rezultate, vendar pa brez sistemskih rešitev ne bo šlo.

romi v dobruski vasi

Za učinkovito in dolgoročno rešitev bodo potrebne sistemske rešitve. Foto: L. M.

Napovedanega strokovnega srečanja z namestnikoma varuhinje človekovih pravic Tonetom Dolčičem in Mihom Horvatom, ki je potekalo pred kratkim v Turističnem kompleksu Jezero v Kočevju, se je udeležila tudi varuhinja Vlasta Nussdorfer. V skladu z namenom srečanja so jo predstavniki občine Kočevje, vrtca, kočevskih šol, policije, centra za socialno delo in Zdravstvenega doma Kočevje seznanili s posebnostmi romske problematike na Kočevskem in vizijami, kako to rešiti v duhu strpnosti in enakopravnosti vseh državljanov.

Problematika

Kočevski podžupan Predrag Baković, ki se je s problematiko Romov ukvarjal že, ko je bil še pri policiji, je celovito predstavil položaj okoli 700-članske romske skupnosti v Kočevju. Nekateri so integrirani, živijo pa v mestu, po vaseh in v petih romskih naseljih, od katerih sta Trata in Mestni log nelegalni. Kot je povedal, Trate ni mogoče legalizirati, ker je industrijska cona, za Mestni log bi morali spremeniti OPN, kar je povezano s stroški, pa tudi postopek je dolgotrajen. V romskih naseljih, ki so večinoma na zemljiščih, ki so v lasti občine Kočevje, živi skupno okoli 350 Romov, vsi objekti razen 12 objektov, ki so v lasti občine, ki Romom zaračunava najemnine, in nekaj redkih izjem pa so nelegalni. Vsa naselja imajo dostop do javne ceste, elektriko in vodo ter urejen odvoz smeti, vendar pa nekateri posamezni objekti v naseljih nimajo elektrike in vode, ki je sicer na dvoriščih naselij.

V vrtec jih ni

Kot je povedala ravnateljica Vrtca Kočevje Irena Robič, se s težavami romskih otrok ne srečujejo, ker jih ni. V vrtcu imajo okoli 600 otrok, na generacijo 2 do 3 romske, so pa romski otroci hodili v vrtec, ko je bila mala šola še obvezna. »Pri 8 letih se igrati primarno socializacijo je prepozno,« pa je poudaril Peter Pirc, ravnatelj OŠ Zbora odposlancev, ki ima med 550 učenci 64 Romov, kar je največ med kočevskimi šolami. »Če se jih v prvi razred vpiše 9, do sedmega razreda še hodijo, devetega pa konča eden ali dva,« je povedal in dodal, da postanejo romski otroci pri 14 letih popolnoma neobvladljivi in da to ni tako samo na Kočevskem, ampak tudi v Novem mestu.

kocevci so

Kočevci so varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer podrobno predstavili romsko problematiko na Kočevskem. Foto: M. Leskovšek-Svete

Zdravstveni delavci v strahu

Občinski svetnik Božidar Peteh je povedal, da je romska mladina postala neobvladljiva, tudi romskim starešinam, in da se jih učitelji bojijo. 

Občinski svetnik Božidar Peteh je povedal, da je romska mladina postala neobvladljiva tudi romskim starešinam, da so neobvladljivi in da se jih učitelji bojijo, pa je opozorila tudi Jožica Pečnik, ravnateljica šole s prilagojenim programom Ljubo Šercer, ki je dejala, da so romski starši danes slabi starši, da ne skrbijo za svoje otroke, ampak da zanje skrbijo stari starši. »Zaposleni se bojijo,« pa je povedal tudi Primož Velikonja iz Zdravstvenega doma Kočevje, ki je za zaposlene na urgenci, ki so najbolj izpostavljeni, nabavil tudi neprebojne zaščitne jopiče. Da bi povezani lažje obvladovali položaj in reševali kompleksno romsko problematiko, ki zadeva tako življenjske in bivanjske razmere, izobraževanje, zdravstvo, socialo kot varnostne razmere, so se v Kočevju vse inštitucije, ki delajo z Romi, povezale. Zato so sedaj, kot so povedali, pri reševanju težav uspešnejši. Vendar pa, kot so opozorili udeleženci srečanja, to ne bo dovolj. Za učinkovito in dolgoročno rešitev bodo potrebne sistemske rešitve.

Vaš prispevek