Vsak zdravnik, ki konča medicinsko fakulteto, še ni strokovnjak za cepljenje, je pa stroka glede cepljenja enotna: gre za varen in učinkovit ukrep, je ob začetku evropskega in svetovnega tedna cepljenja med drugim poudarila Maja Jurjevec z ministrstva za zdravje.

Na NIJZ vodijo register neželenih učinkov po cepljenju. Vsako leto je javno objavljeno na spletni strani tudi poročilo. Podatki za leto 2016 kažejo, da je bilo v Sloveniji razdeljenih več kot 500.000 odmerkov vseh cepiv skupaj, na NIJZ pa so prejeli 322 prijav neželenih dogodkov po cepljenju. Dr. Učakarjeva ob tem še opozarja, da prijave niso nujno neposredno vzročno povezane s cepljenjem. Ugotovitve kažejo, da se večina prijav neželenih dogodkov uvršča v kategorijo splošnih in pričakovanih težav cepljenja (povišana temperatura, lokalna reakcija na mestu vboda, oboje pa je prehodnega značaja), resnih neželenih učinkov je izrazito malo, kar se ujema tudi s podatki iz tuje literature, dodaja Učakarjeva. 

Kljub strokovnim analizam in dostopnim podatkom o izjemno nizkem odstotku resnih neželenih učinkov cepljenja med populacijo v Sloveniji, se še vedno najdejo posamezniki, ki - navkljub dejstvu, da niti niso izobraženi na izjemno kompleksnem področju mikrobiologije in imunologije - raje verjamejo težko preverljivim in v nekaterih primerih celo lažnim (na spletu pa še kako "živim") informacijam, ki se preko svetovnega spleta in "ustnega izročila" širijo med določenimi skupinami.

Smo posamezniki brez ustrezne izobrazbe res opremljeni, da v imenu svobode sprejemamo odločitve o tako kompleksnih strokovnih vprašanjih? Odgovor na to vprašanje je odgovornost vsakega starša posebej, stroka pa je, kot so zagotovili sogovorniki ob začetku evropskega in svetovnega tedna cepljenja, glede tega vprašanja enotna.

Dejstvo je, da je delež cepljenih predšolskih in šolskih otrok v Slovenji v zadnjih letih padal. To je bil za ministrstvo signal, da s stroko zavihajo rokave in skušajo trend zaustaviti in ga obrniti navzgor, je pojasnila Maja Jurjevec. Zato so lani ustanovili multidisciplinarno delovno skupino in pripravili nekaj ukrepov, ki se nanašajo predvsem na izboljšanje komunikacije s splošno javnostjo, izobraževanje strokovne javnosti in spremembo področne zakonodaje.

Ob tem je napovedala, da bo v prihodnje treba še več napora usmeriti v ozaveščanje javnosti, da bi jim ponudili znanstveno podprte informacije. Po njenih besedah je treba biti pri tem strokoven in profesionalen, pojasniti pa je treba tako dobrobiti cepljenja kot tudi predstaviti tveganja, ki jih je sicer malo. "In predvsem staršem in drugim, ki dvomijo v cepljenje oziroma imajo občutek, da nimajo dovolj informacij, ponuditi strokovne in kredibilne informacije - to je naš cilj in želje tudi za prihodnje", poudarja Jurjevčeva.

uspešnost_cepljenja-NIJZ
NIJZ
Številke so jasne: v prvem stolpcu število zbolelih pred uvedbo cepljenja, v drugem število zbolelih po uvedbi.

Za zdravnike, ki nočejo cepiti, odvzem licence?

Na ministrstvu za zdravje so tudi prepričani, da je zakon o nalezljivih boleznih potreben celovite prenove. Predlog je pripravljen in za danes je bila napovedana seja odbora DZ za zdravstvo, na kateri naj bi obravnavali novelo zakona o nalezljivih boleznih. Seja je zaradi obstrukcije dovoljšnjega števila poslancev odpadla.

Poleg informacij, ki jih lahko posamezniki o cepljenju pridobijo pri zdravnikih in na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja, v tem tednu informacije o cepljenju preko spletnih seminarjev podajajo tudi v Društvu študentov medicine Slovenije. Prvi seminar z naslovm Cepljenje v praksi je napovedan za današnji dan, v torek bo potekal seminar z naslovom Miti in resnice o cepljenju, v četrtek, 26.4., pa seminar Delovanje in vrste cepiv.

V projektu Imuno sodelujejo študentje ljubljanske medicinske fakultete, cilj projekta pa je ozaveščanje javnosti o cepivih in pomenu cepljenja.

In kaj je z zdravstvenimi delavci, ki se javno izrekajo proti cepljenju? Kakšno bo stališče države oziroma kaj bo predpisala zakonodaja glede zdravnikov, ki zavračajo cepljenje? Na to bo potrebno še počakati.

Maja Jurjevec pravi, da se o problematiki zdravnikov, ki zavračajo cepljenje, pogovarjajo tudi na zdravniški in sestrski zbornici.

"Gre za vprašanje, ki ga ne bomo rešili čez noč, potekajo pa pogovori, kaj narediti. Kar lahko naredimo, je da izobražujemo, ozaveščamo, ponudimo tudi strokovnim delavcem kredibilne informacije in da tudi oni vedo, na katere informacije se lahko oprejo. Bili smo aktivni glede izobraževanja o cepljenju v kurikulumu na medicinskih in zdravstvenih šolah," dodaja Jurjevčeva in nadaljuje, da večkrat slišijo očitek, da tudi stroka ni enotna. Ampak, kot poudarja, dileme ni in stroka - ljudje, ki se profesionalno ukvarjajo s cepljenjem - je enotna: cepljenje je varen in učinkovit ukrep.  

Ne glede na informacije, ki rade krožijo med ljudmi, ostaja neizpodbitno, da je cepljenje eden največjih uspehov sodobne medicine, je poudarila Tatjana Mrvič s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. 

"Če nekdo deluje v zdravstvu, če vidi, kaj lahko bolezen naredi in imaš na razpolago učinkovito sredstvo, da bi lahko to bolezen preprečil in govoriš proti temu, mislim, da takšen človek ne bi smel imeti licence," je jasna dr. Mrvičeva.

Eva Vrščaj, študentka in vodja projekta Imuno, je dodala, da se lahko trenutno zdravnika, ki zavrača cepljenje, prijavi Zdravniški zbornici Slovenije, kjer bo potekala nadaljnja obravnava. 

Otroške bolezni se danes selijo med odraslo populacijo

Mlajši zdravniki in študentje se z določenimi boleznimi ne srečujejo več zahvaljujoč cepljenju, pravi dr. Mrvičeva. "Res pa je, da prihajajo osebe iz tujine in s sabo prinesejo določene bolezni. To zavedanje je danes nekoliko drugačno, kot je bilo včasih. Tudi otroške nalezljive bolezni, zaradi katerih je nekoč veliko otrok zbolelo in tudi umrlo, se selijo zdaj med odraslo populacijo in tovrstne spremembe je potrebno upoštevati," še dodaja.

"Odrasli se morajo zavedati, da lahko zbolijo. Predvsem pa imamo veliko drugih bolezni, ki so še prisotne v Sloveniji in kjer je cepljenje posameznika nujno. Izpostavimo lahko klopni meningoencefalitis, zaradi katerega v Slovenijio zdravimo veliko ljudi; nekateri umrejo, drugi živijo nato s trajnimi posledicami. Tudi pri tetanusu vsako leto obranavamo kar nekaj starejših ljudi, ki niso bili cepljeni. Cepljenje je v vseh starostnih obdobjih pomembno," poudarja Mrvičeva.

Poleg otroških nalezljivih bolezni se namreč lahko cepimo tudi proti ostalim boleznim, s katerimi se lahko okužimo zaradi svojega dela, življenjskega sloga, potovanj ipd. "Nalezljive bolezni niso izginile. Tveganje, da bo povprečni Evropejec zbolel z otroško paralizo ali davico, če nima veselja z eksotičnimi potovanji, je res izjemno majhno. Prav nič pa se ni zmanjšalo tveganje, da zbolimo za tetanusom, saj je bacil tetanusa razširjen, nahaja se v zemlji in nesnagi. Ni načina, da bi tveganje zmanjšali drugače kot s cepljenjem," ob tem opozarja prof. dr. Maja Sočan na spletni strani NIJZ.  

V Ljubljani in Kranju najbolj nezaupljivi

V zadnjih letih smo opazili, da je začela precepljenost nekoliko upadati, je statistične podatke pospremila dr. Veronika Učakar iz NIJZ. Nadaljevala je, da je prag, ko lahko govorimo o zaščiti populacije oziroma kolektivni imunosti, ki zagotavlja varnost pred pojavom širše epidemije, 95-odstoten. Precepljenost proti nekaterim nalezljivim boleznim med predšolskimi otroci po posameznih zdravstvenih regijah v Sloveniji kaže, da se situacija razlikuje od regije do regije: glede precepljenosti proti ošpicam, mumpsu, rdečkam je v nekaterih zdravstvenih regijah visoka in nad pragom, ki zagotavlja kolektivno imunost  (Murska Sobota, Ravne na Koroškem, Novo mesto, Celje ...), imamo pa tudi regije, v katerih je precepljenost nizka, to pa sta predvsem Ljubljana (z nekaj več kot 90 odstotki) in Kranj, kjer je precepljenost 91-odstotna.   

Čeprav se je trend padanja precepljenosti z lanskim letom zaustavil, pa so bili sogovorniki enotni, da se morajo aktivnosti na tem področju nadaljevati.