Razveljavitev referenduma o drugem tiru, ki je bil eden ključnih projektov aktualne vlade, je odločila o koncu premierskega mandata Mira Cerarja. Ta korak politika, ki je kot ugleden pravnik vodenje vlade prevzel leta 2014 in pogosto veljal za neodločnega, je presenetil marsikoga, nekateri pa v njem vidijo tudi politično modro potezo.

Da sta z odločitvijo vrhovnega sodišča Cerar in z njim stranka SMC doživela velik neuspeh oz. zamik pri uresničevanju drugega tira kot enega izjemno pomembnih projektov za razvoj Slovenije, ni nobena skrivnost.

A je bilo zgodb o zaviranju pozitivnega razvoja Slovenije in kompromisov s koalicijskimi partnerji, vodstvi sindikatov in različnimi družbenimi skupinami, očitno preveč in Cerar je potegnil odločno in za marsikoga nepričakovano potezo - odstop.

Ali bo ta odločitev koristila SMC, za vodenje katere je Cerar nov mandat dobil minulo soboto, bo jasno na skorajšnjih državnozborskih volitvah. Medtem ko je kazalo, da bo Cerar drugi premier v zgodovini samostojne Slovenije, ki bo uspel pripeljati mandat vlade do konca, se zdaj lahko zgodi, da bodo šli volivci na nove predčasne volitve, četudi te ne bodo bistveno prej kot bi bile redne. Doslej je za najverjetnejši datum volitev sicer veljal 10. junij. 

Cerar je imel v zadnjih treh letih in pol priložnost izkazati se na funkciji, na kateri so ga mnogi videli že bistveno prej. Njegovo ime se je pojavljalo večkrat ob sesuvanju minulih vlad, najresneje kot potencialnega kandidata za mandatarja projektne vlade po padcu druge vlade Janeza Janše. Takrat je idejo o oblikovanju projektne vlade sicer ocenil kot dobro, ker pa za njeno uresničitev ni zaznal dovolj široke podpore, je po mlačnem odzivu večine parlamentarnih strank kandidaturo zavrnil. 

Se je pa nato vendarle odločil vstopiti v politiko in 2. junija 2014, le dober mesec pred predčasnimi volitvami, ustanovil SMC. Že na ustanovnem kongresu je napovedal, da gredo na volitvah na zmago, in vse od takrat so mu javnomnenjske ankete to tudi napovedovale. 

Tako njegova zmaga, ki je komaj ustanovljeni stranki prinesla kar 36 sedežev v DZ, ni bila večje presenečenje, so pa neposredno po volitvah številni - tudi poznejši koalicijski partnerji - nemudoma vzpostavili dvom v življenjsko dobo SMC, saj da izkušnje kažejo, da se nove stranke in novi obrazi hitro vzpenjajo, a tudi hitro in globoko padejo. 

Neizkušenost stranke in pomanjkanje preverjenega kadra sta poskrbela za nekaj kadrovskih fiaskov na začetku mandata, po tistem pa je bil Cerar precej neomajen pri podpori posameznim ministrom, kritiki mu predvsem očitajo podporo zdravstveni ministrici Milojki Kolar Celarc.  

Četudi so se nekateri iz njega norčevali, je skoraj ponarodel njegov moto "Slovenec sem. Ne jamram. Iščem rešitve". Že v preteklosti je zelo ostro nastopil ob stavkah v javnem sektorju in se moral nekajkrat potegniti nazaj, denimo ob odmevni zgodbi sirskega begunca Ahmada Šamija, ko je napovedal rešitev njegovega položaja, nato pa ugotovil, da za to nima formalnih možnosti. 

Ta zgodba mu je prinesla celo predlog ustavne obtožbe. Pa tudi sicer je moral vseskozi krmariti med političnimi poleni, ki so mu pod noge letela ne le iz opozicije, ki je bila z interpelacijami v tem mandatu izjemno aktivna, pač pa tudi iz koalicije. In to kljub dejstvu, da se je gospodarski položaj v državi po hudem padcu zaradi krize močno izboljšal, brezposelnost se je zmanjšala, Slovenija je zabeležila prihod večjih tujih investitorjev. 

Kritiki pri tem izpostavljajo, da je žel sadove dela prejšnjih vlad in zunanjih dejavnikov, premalo pa naredil za strukturno izboljšanje najbolj perečih področij in vzdržnost javnih financ. Nekateri mu očitajo, da ni znal pravi čas udariti po mizi, a po njegovih besedah sta se tudi koalicijski partnerki hudo sprenevedali glede pripravljenosti na večje spremembe. 

Ob odstopu je poudaril, da je njegovo bistveno sporočilo, da mora država "ostati na pravi poti, da ne smemo popustiti tistim starim silam, ki jih predstavljajo tako imenovane stare etablirane stranke bodisi v opoziciji bodisi v koaliciji, ki jim enostavno ni mar za razvoj, ki se sprenevedajo, ki govorijo eno, delajo pa drugo". "Navzven so leporečni, ko gre za dejanja, pa preprečujejo temeljne reforme, ki jih moramo za to državo sprejeti," je dejal. 

Razkol je med mandatom grozil tudi znotraj SMC. Še najbolj ob spopadanju vlade z migrantsko krizo in zaostrovanju ukrepov za vstop tujcev v državo. Takrat sta se s podpredsednikom stranke in predsednikom DZ Milanom Brglezom spoprijela zaradi Brglezovih očitkov, da je zakon ustavno sporen. Kot kaže, sta sekiro zakopala, Brglez pa je Cerarjevo odločitev o odstopu podprl. 

Precejšen poraz je stranka doživela tudi na zadnjih predsedniških volitvah, ko je podprla Majo Makovec Brenčič, sicer ministrico za izobraževanje, a je ta ostala pri repu kandidatov z manj kot dvoodstotno podporo. 

V drugo se bo Cerar v volilno tekmo torej podal z več izkušnjami, a z bistveno slabšo javnomnenjsko podporo. In če je bil prvič v vlogi izzivalca, bo ohranitev sedeža v vladi zanj in za stranko, kot kaže, bistveno večji zalogaj. Zadnja anketa Dela, opravljena še pred Cerarjevim odstopom, stranki namreč kaže manj kot šestodstotno podporo. 

Za stranko, ki se pred štirimi leti ni želela pozicionirati v političnem prostoru in so jo podprli tudi desno usmerjeni volivci, je danes jasno, da se sama umešča v levo sredino kot socialno-liberalna stranka. 

Preden je vstopil v politiko, je bil Cerar javnosti znan kot pravnik. Še vedno je tudi redni profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomiral in doktoriral. Izdal je več poljudnih strokovnih del in bil večkrat imenovan za najuglednejšega slovenskega pravnega strokovnjaka. Gostoval je na tujih univerzah, občasno pa svetoval tudi različnim državnim organom, odvetniškim pisarnam, zavodom in zbornicam. 

V predvolilni kampanji pred štirimi leti so mu nekateri očitali mastne zaslužke na račun svetovalnih pogodb, a mu v nasprotju z nekaterimi drugimi slovenskimi politiki to ni škodilo. 

Raje je izbral košarko

Cerar se je sicer rodil 25. avgusta 1963 v Ljubljani, javnosti pa sta dobro poznana tudi njegova starša - Miro Cerar starejši, slovenski telovadec in olimpionik, ter pokojna Zdenka Cerar, prav tako nekdanja telovadka, kasneje pa generalna državna tožilka in leta 2004 ministrica za pravosodje v vladi LDS. 

Tudi sam se je v otroštvu lotil gimnastike, a se kasneje posvetil košarki, poklicno pa - tako kot oba starša - pravu. Kot pravni strokovnjak, odličen poznavalec ustavnega prava, je bil vedno tudi blizu politiki. Več kot dvajset let je bil zunanji pravni svetovalec za ustavna in druga vprašanja v DZ, pravna vprašanja je pogosto komentiral v javnih nastopih. Še zelo mlad je sodeloval tudi pri pisanju slovenske ustave. 

Cerar je ločen oče dveh otrok - sina in hčerke. Z aktualno partnerko, pravnico Mojco Stropnik pa se v javnosti pojavlja dobro leto dni.