Še vedno ni jasno, kako bo glede referenduma o drugem tiru odločilo vrhovno sodišče in ali bodo pri gradnji sodelovali Madžari in ali bo gradnja potekala prek podjetja 2TDK. Ministrstvo pa zaradi zapletov predlaga tudi nove anekse evropski komisiji.
STA
Za maketo je vlada namenila kar 133 tisoč evrov. Kot se je izkazalo so narobe sešteli točke in izbrali več kot dvakrat dražjega ponudnika.
Še preden je prišlo do referenduma o drugem tiru, je premier Miro Cerar dejal, da do referenduma ne sme priti, ker v tem primeru ne bomo pridobili evropskih sredstev.
Milijonski stroški za študije in raziskave
Facebook
Za vse študije, analize, strokovna mnenja, geološke raziskave in projektne dokumentacije za drugi tir je država od nastanka doslej po podatkih direkcije za infrastrukturo odštela 48 milijonov evrov. Za zemljišča, ki jih je država že odkupila, je šlo še šest milijonov evrov, skupaj tako blizu 55 milijonov evrov. Za študije in raziskave je bilo namenjenih slabih devet milijonov. Nekatere študije se med seboj razlikujejo minimalno, cene posamične študije pa so dosegale več tisoč evrov. Ocene gradnje drugega tira v njih pa so segale od 622 do 1176 milijonov evrov.
Kot se je izkazalo pozneje, to ni držalo, saj država na tako imenovanem blending razpisu evropske komisije kljub izpeljanem referendumu dobila 109 milijonov evrov. Pred tem pa je komisija projektu že namenila 44 milijonov evrov.
Vlada je sicer na vsak način želela sprejeti zakon o drugem tiru, ki ga je parlament aprila lani sprejel po nujnem postopku, kar je močno skrajšalo obravnavo in razpravo o zakonu in eni največjih naložb v zgodovini pri nas. Verjetno pa je vlada želela z zakonom predvsem določiti podjetje 2TDK za nosilca projekta. Nekateri domnevajo, da je to storila zato, da bi lahko v njem zaposlila svoje kadre in 49-odstotni delež prepustila Madžarom. Gradnja drugega tira bi bila namreč drugače mogoča tudi brez posebnega zakona. O tem smo že pisali v članku, ki ga najdete na tej povezavi.
Zakon in referendum na sodišču
Spor glede zakona o drugem tiru se je zaradi pritožb pobudnika referenduma o drugem tiru Vilija Kovačiča prenesel na sodišča. Vrhovno sodišče bo prav v teh dneh zaslišalo vpletene strani in nato sprejelo odločitev glede zakonitosti referenduma. Spomnimo, da je bil referendum prvič s 53 odstotki glasov ob le petinski udeležbi volivcev potrjen. Zaradi nepravilnosti pa bi ga sodišče zdaj lahko razveljavilo, s čimer bi pod vprašaj postavili tudi ustanovitev podjetja 2TDK.
STA
Metod Dragonja (levo) ima v podjetju 2TDK okrog 8000 evrov bruto plače, ki je prav tako višja od plače premierja Cerarja.
Dobro plačani funkcionarji
V tem podjetju pa očitno dobro služijo nekateri funkcionarji, ki jih je tja postavila vlada. Metod Dragonja, ki je moral prav zaradi neresničnih navedb, povezanih z Luko Koper, odstopiti kot državni sekretar, se je v tem podjetju zaposlil kot generalni direktor s plačo osem tisoč evrov bruto. Drugi najbolje plačani posameznik v podjetju je Žarko Sajič, ki zasluži 7500 evrov bruto. Za primerjavo: premier Cerar medtem dobi približno 5900 evrov bruto. Poleg tega pa je dobro plačanih tudi pet nadzornikov: Samo Logar, Matej Čepeljnik, Črtomir Remec, Emilija Placer Tušar in vplivni Marko Jaklič, ki mesečno dobijo 3000 evrov. Aplikacija Erar pokaže, da je podjetje 2TDK od junija 2016 zapravilo 562 tisoč evrov. Obenem pa so sklenili tudi nekaj dragih svetovalnih in odvetniških pogodb. Z DRI in Direkcijo za infrastrukturo so sklenili 479 tisoč evrov vredno pogodbo za izvedbo storitev tehnične podpore v zvezi z realizacijo razvoja projekta.
Zaplezali so se
Zaradi sodnih postopkov pred vrhovnim sodiščem je črpanje omenjenih že pridobljenih evropskih sredstev onemogočeno. Vlada se je v ta položaj pripeljala sama, ker je na vsak način želela, da gradnja poteka prek podjetja 2TDK. Zato so zdaj na ministrstvu za infrastrukturo evropski komisiji predlagali aneks k pogodbi o financiranju, s katerim bi pravico do porabe sredstev prenesli na direkcijo za infrastrukturo na tem ministrstvu. S tem so pravzaprav priznali, da posebnega zakona za gradnjo pravzaprav ne potrebujejo. Težave pa imajo na ministrstvu tudi s prijavami nadzornikov za projekt, kjer so na razpisu dobili samo tri prijave.
Zato nameravajo razpis ponoviti in izločiti kriterij, da mora biti predlagani kandidat član društva ali druge organizacije civilne družbe. Kot so opozarjali opozicijski poslanci, namreč vlada ni imela pripravljenega načrta B, v primeru, da se naši sosedi ne bodo odločili za sodelovanje pri projektu. S tem se je vlada pravzaprav spravila v kot, saj bi morala sprejeti vse pogoje Madžarov, če jih je želela obdržati pri projektu. Zato so šele zdaj predlagali člen, da se sodelovanje omogoči tudi drugi državi, če Madžari odstopijo od projekta.
Primož Lavre
Mesec je prepričan, da Slovenija za gradnjo ne potrebuje tujega kapitala in sodelovanja Madžarov.
Zakaj hočejo drugo državo?
Vrhovno sodišče bo jutri opravilo javno obravnavo, po kateri bodo sodniki odločali o veljavnosti referenduma o zakonu o drugem tiru. Izid izpodbija njegov pobudnik Vili Kovačič, saj meni, da je bila kampanja nepoštena. Pred sodniki bosta pričala tudi premier Cerar in vodja projekta drugi tir Leben.
Pri vsem skupaj je nenavadno, da je državni sekretar Jure Leben še januarja dejal, da bodo lahko evropska sredstva črpali, tudi če bo Madžarska izstopila iz projekta. Je mogoče, da želi ministrstvo s tem aneksom pravzaprav še bolj zakoličiti njihovo sodelovanje? Poslanec Levice Luka Mesec, ki si je pretekli teden ogledal tajne dokumente o financiranju in izgradnji drugega tira, je prepričan, da nova formulacija ni smiselna, saj sili državo, da tudi namesto Madžarov v projekt vplete drugo državo. Kot pravi, že zdaj v dokumentaciji ni ničesar, kar bi Slovenijo zavezovalo k vključitvi tujega kapitala. Tudi direktorat za mobilnost in promet Evropske komisije je že sam potrdil, da sodelovanje tujega kapitala ni pogoj za črpanje evropskih sredstev.
Kot meni Mesec, bo zato Madžarska lahko po mili volji izsiljevala Slovenijo: »Če bo vlada v pogodbi z Evropsko komisijo obljubila vključitev Madžarske ali »druge evropske države«, kot predlaga državni sekretar Leben, bo Slovenija pred izsiljeno izbiro: ali pristanemo na zahteve Madžarske ali pa se poslovite od 109 milijonov evropskih sredstev – in najverjetneje tudi od drugega tira.« Mesec opozarja, da so sodelovanje Madžarov podprli samo v SMC: »Pa še tam za to niso bili vsi poslanci. Govorimo o največji investiciji v javno infrastrukturo v tem mandatu, težki skoraj milijardo evrov. Vlada, ki pravi, da skriva dokumentacijo pred drugimi poslovnimi subjekti, jo v resnici skriva pred lastnimi državljani in celo poslanci, ki o tej investiciji odločajo. Nihče izmed poslancev, ki so odločali o pobudi za sklenitev sporazuma z Madžarsko, ni imel vpogleda v to gradivo, kar pomeni, da so glasovali na slepo,« je še opozoril Mesec. Težavam z izgradnjo drugega tira tako ni videti konca, še dodatno pa jih lahko zaplete razveljavitev in ponovitev referenduma s strani vrhovnega sodišča.
