Boris Seražin, predsednik Strokovnega združenja profesionalnih čebelarjev
Tina Ramujkić
Boris Seražin, predsednik Strokovnega združenja profesionalnih čebelarjev

Zadnja leta se o pomembnosti čebel veliko govori, žal predvsem zato, ker so vedno bolj ogrožene. Študije Združenih narodov in Svetovne zveze za varstvo narave kažejo, da se populacije čebel in drugih opraševalcev opazno zmanjšujejo. Groženj, ki so močno načele zdravje teh nepogrešljivih opraševalcev, se zaveda tudi Strokovno združenje profesionalnih čebelarjev, ki je v želji, da slovenske čebelarje čim bolj ozavesti glede problemov sodobnega čebelarstva in rešitvami zanje, organiziralo Pislakov dan.

Gre za letno srečanje združenja, ki obstaja dobro leto, vključuje pa več kot 60 večjih čebelarjev, ki imajo skupaj 16 tisoč panjev. V njihovi oskrbi je torej skoraj 15 odstotkov slovenskih čebel, s katerimi pridelajo kar 20 odstotkov vsega medu v Sloveniji. Na dogodku so se s strokovnjaki dotaknili problemov, ki pestijo večje čebelarje. »Naš glavni namen ob ustanovitvi združenja je bil in je še vedno ukvarjanje s težavami čebelarjev, kot so čebelje bolezni, klimatske spremembe in z njimi povezana problematika izkoriščanja pašnih virov. Čas je, da se začnemo aktivno ukvarjati z iskanjem rešitev za omenjene probleme, predvsem za zatiranje varoze, največje sovražnice čebel. Boli me, ko vidim, kako čebele trpijo zaradi našega ravnanja,« je povedal Boris Seražin, predsednik Strokovnega združenja profesionalnih čebelarjev.

V okviru Pislakovega dneva, ki so ga organizirali kot uvod v svetovni dan čebel, ki ga bomo letos prvič praznovali 20. maja, je potekala tudi okrogla miza z naslovom »Kako lahko k reševanju problemov v čebelarstvu pripomore svetovni dan čebel«.

Potrebujemo hitrejše ukrepe, da ne bo za čebele prepozno

Na njej sta poleg predsednika združenja Seražina, med drugimi sodelovala tudi evropski poslanec Lojze Peterle in raper Rok Terkaj. »Ko ti je za nekaj mar, se temu lahko postaviš v bran. Mlade je treba povezati z naravo, hkrati pa narediti načrt, kako bodo ogromna podjetja odgovarjala za škodo, ki je zaradi njihovega delovanja nastala v okolju. Preden se celoten politični aparat obrne in sprejme potrebne ukrepe, bo morda lahko za čebele že prepozno. Potrebujemo hitrejše zasuke, kako lahko stopimo v bran življenju,« je o tem, kako ljudi bolj ozavestimo o pomembnosti čebel,« je povedal Terkaj in dodal, da se sprašuje, kaj je človeka v 21. stoletju pripeljalo do tega, da dela to, kar dela. »Režemo vejo, na kateri sedimo. Čebele so ključne v pridelavi hrane za človeštvo,« pravi raper.

cebelarstvo
Tina Ramujkić

Tudi Peterle se strinja s tem in pravi, da čebelarji sami ne morejo rešiti čebel. »Potrebujejo podporo vseh vlad in parlamentov. Čebele niso same, okrog njih so tudi drugi insekti. Prepričan sem v domino efekt. Ko izumre ena vrsta, sledi verižna reakcija. Einstein je opozoril, da ko bodo izumrle čebele, bo človek preživel le še štiri leta, jaz pa mislim, da bi se to znalo zgoditi še kakšno leto prej,« je razložil in nadaljeval, da čebelarji postajajo ekološka vest Evrope. »Sam imam čebel vedno manj, rad pa jih imam vedno bolj. S čebelami je kot z ženskami, moraš biti zraven, jaz sem pa v Bruslju,« je še hudomušno dodal Lojze Peterle, ki je znan kot velik zagovornik slovenskega čebelarstva.