Postopek je inšpektorat območne enote v Novem mestu sprožil na podlagi prijete prijave posameznika, ki je inšpektoratu sporočil imena članov zaprte facebook skupine, ki nasprotuje cepljenju otrok.

Inšpektorji morajo nadzor sprožiti tudi po uradni dolžnosti na podlagi zaznanih dejstev na družbenih omrežjih.

Pri tem se je odprla vrsta vprašanj o primernosti tovrstnega vohunjenja za državljani. V uradu varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer zadeve niso želeli komentirati in so nas preusmerili na informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik. Kot nam je dejala Prelesnikova, sami ne smejo posegati v neodvisno delovanje inšpekcijskega organa, lahko pa podajajo splošna pojasnila.

Pomembna seznanitev na zakonit način

Po njihovem mnenju ni podanih posebnih ovir, da se po uradni dolžnosti sproži inšpekcijski nadzor na podlagi zaznanih dejstev na družbenih omrežjih. Pri tem pa poudarjajo, da morajo ta biti pridobljena zakonito: »Ali gre za informacije iz 'zaprte' ali 'odprte' facebook skupine, pri tem ni nujno relevantno, saj ni izključeno, da se inšpekcijski organ z zapisi  iz 'zaprte' facebook skupine seznani na zakonit način.« Prelesnikova še dodaja, da zgolj tako pridobljene informacije običajno ne morejo zadostiti za ugotovitev pravilnega in popolnega dejanskega stanja. Podobno velja tudi na področju preiskovanja kaznivih dejanj.

Mojca Prelesnik
Bobo
Inšpektorji lahko sprožijo postopek na podlagi zaznanih dejstev na družbenih omrežjih, pri čemer ni ključno, ali so informacije pridobljene iz zaprte ali odprte skupine, temveč da so pridobljene na zakonit način," meni informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.

Postopek po uradni dolžnosti

Andreja Mojškrc z zdravstvenega inšpektorata nam je odgovorila, da se je omenjeni postopek začel po uradni dolžnosti, na podlagi prejete prijave in v skladu z določili zakona o inšpekcijskem nadzoru: »Ta določa, da mora inšpektor obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti in vlagatelje na njihovo zahtevo obvestiti o svojih ukrepih najkasneje po opravljenem nadzoru in sprejetem zadnjem ukrepu oziroma ustavitvi postopka."

Na delu žvižgač

Tudi nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar se je strinjala, da je bil postopek skladen z zakonodajo: »Očitno je bil na delu žvižgač.« Opozorila je na skrajen primer, ko bi nekdo naznanil, da bo na določenem kraju nekoga ubil, policija lahko na podlagi tega zapisa posreduje brez podatkov, uradno pridobljenih na facebooku. »Takšen storilec nima nobenega argumenta, da reče, da mu je bilo poseženo v komunikacijsko zasebnost. Gre za lahkomiselnost ljudi, če mislijo, da je facebook profil zares zaprt. Takoj ko imaš več ljudi, lahko nekdo nekaj pove.

Nataša Pirc Musar
Mediaspeed

Pametni teh stvari ne pišejo,« opozarja Pirc Musarjeva. Obenem je opozorila še na zastaralne roke: »Dve leti od časa, ko si izvedel za prekršek, ga moraš naznaniti. Štiri leta po storjenem prekršku pa zadeva zastara dokončno.« In v zgornjem primeru so inšpektorji ravno še ulovili absolutni zastaralni rok.