ELEKTRONSKE NAPOTNICE

Vsem na očeh? Ali diagnoze vidijo nepooblaščeni?

L.T./Novice Svet24
1. 3. 2018, 06.50
Deli članek:

Psihiatri in družinski zdravniki se pritožujejo, da lahko diagnozo bolnika vidi več tisoč nepooblaščenih. NIJZ in ZZZS mirita, da ni povsem tako.

Arhiv časopisa Novice Svet24
Ali gredo podatki o naših diagnozah skozi preveliko rok?

Leto dni mineva, odkar so začeli uvajati sistem e-napotnice, ki je še vedno v porodnih krčih. Sistem se občasno ustavi, zato je napotnico nemogoče izdati. Zdravniki pa z njim nimajo le tehničnih težav. Problematičen je tudi množičen dostop do občutljivih podatkov o pacientih, so zdravniki spregovorili za osrednji časopis. Proti kršitvi varovanja osebnih podatkov so najodločneje nastopili psihiatri, velike etične dileme pa ob tem razkrivajo tudi zdravniki družinske medicine.

»Družinski zdravniki moramo po zakonu in napotkih e-Zdravja v e-napotnico vpisati diagnozo. Na primer: okužba s hivom, ko pošljemo bolnika k infektologu,« razloge za dilemo povzema Igor Muževič, predsednik sindikata družinskih zdravnikov Praktik.um: »To je v redu, a je dostop do podatkov prevelik. Še več ljudi ima dostop do podatkov o terapiji, iz česar se tudi vidi, da ima bolnik hiv. Za nas zdravnike je to moralno izjemno sporno, a ne moremo drugače delati.«

Prvi so opozorili psihiatri

Psihiatri so javni poziv k varovanju osebnih podatkov pacientov vrhu države poslali že jeseni 2015. Do danes pa glede tega ni bilo nobenega odziva. Urad varuhinje človekovih pravic je časniku odgovoril, da ta »javni poziv ni izpolnjeval pogojev, ki jih določa zakon, da bi ga obravnavali kot pobudo, zato nismo začeli postopka obravnave, temveč smo se z njegovo pobudo le seznanili«.

Institucije mirijo, da se podatki varno obdelujejo

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), ki je upravljavec sistema e-Zdravje, mirijo z besedami, da njihovi uslužbenci nimajo dostopa do vsebinskih podatkov o pacientih, poroča časnik. Navedbe, da lahko do podatkov dostopa veliko ljudi, a jih pri tem ne veže obveza molčečnosti, zavračajo.

Podobno trdi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). »Dostop imajo redki pooblaščeni delavci ZZZS, ki izvajajo tehnične in medicinske nadzore ter ostale naloge,« trdijo na zavodu, pri čemer ne sporočajo, koliko je takšnih pooblaščencev. Poudarjajo, da se vsak dostop do osebnih podatkov beleži in lahko pomeni prekinitev delovnega razmerja, če se je do podatkov dostopalo neupravičeno. »Skrivnosti čuvamo, ne krožijo po hodnikih,« je za časnik dejal generalni direktor ZZZS Marjan Sušelj.

Informacijska pooblaščenka bo kmalu ukrepala

Za nadzor nad varovanjem osebnih podatkov je pristojna pisarna Informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik. Ta že ves čas opozarja na občutljivost tega področja, vendar do zdaj še ni ukrepala. Inšpekcijski nadzor bodo začeli po 25. maju, ko bo začela veljati evropska uredba o varstvu podatkov.