Kmetija Pr' Špan

Ko je mož ostal brez službe, sta začela s predelavo

Mojca Leskovšek-Svete/Novice Svet24
5. 3. 2018, 06.50
Deli članek:

Na večstoletni kmetiji z mlečno tradicijo v Temeniški dolini so pred štirimi leti začeli mleko tudi predelovati in dokazali, da kjer je volja, je tudi pot.

M. Leskovšek Svete
Danes poleg navadnega jogurta, s katerim so začeli, pripravljajo tudi sadne, in sicer jagodnega in s pečenim jabolkom ter vaniljevega, poleg jogurtov pa tudi skuto, maslo ter mladi in zorjeni sir.

»Koristimo le plačilne pravice. Nobenih drugih sredstev ne prejemamo. Ne prijavljamo se na nobene razpise. Preveč je birokracije, preveč pogojev in zahtev,« pravi Branka Kotar iz Dolenje vasi pri Temenici, ki je pred 20 leti prevzela domačo kmetijo Pr´Špan, danes imenovano tudi kmetija Kotar.

»Kmetujemo že več rodov. Kmetovali so že moji starši in pred njimi tudi stari starši,« pravi Branka in dodaja, da pa je bila kmetija včasih, ko so zanjo skrbeli še stari starši, manjša. Zemljo so namreč ves čas dokupovali in kmetijo povečevali tako, da imajo danes v lasti 23 hektarjev zemlje za obdelavo in 20 hektarjev gozda.

Glavna dejavnost kmetije z večstoletno tradicijo je tudi še danes prireja mleka. Trenutno imajo okoli 60 glav goveje živine, ki je v prosti reji. Kmetija ima 9 hektarjev pašnikov, živina, ki je vso sezono na paši, pa ima prost vstop in dostop v hlev, ki so ga zgradili pred 27 leti.

M. Leskovšek Svete
Kmetija Pr' Špan, danes znana kot kmetija Kotar.

TUDI PREDELAVA

Branka je na državnem ocenjevanju Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju leta 2014 prejela zlato priznanje za mladi dimljeni sir.

Letno oddajo okoli 150 tisoč litrov mleka, in sicer KGZS Trebnje, okoli sedem tisoč litrov pa ga predelajo. Za predelavo mleka so se odločili pred štirimi leti. »Zaradi nizke cene mleka je bilo treba najti dodaten dohodek,« pravi Branka. Odločitvi, da bosta začela predelovati mleko, pa je poleg nizke cene mleka botrovalo predvsem dejstvo, da je mož Jože, ki je bil do tedaj zaposlen, postal tehnološki višek. S tako doseženo dodano vrednostjo sta namreč želela nadomestiti zaradi Jožetove izgube zaposlitve zmanjšan prihodek družine. Na samooskrbni kmetiji si ta pridela tudi vso zelenjavo za svoje potrebe, kot tudi sadje, ki pa ga nameravajo začeti uporabljati tudi pri izdelavi sadnih jogurtov. Za zdaj svojega sadja, kot pravi Branka, namreč ne uporabljajo.

M. Leskovšek Svete
Certifikat kakovosti so prejeli za jogurt, domačo skuto in orehovo olje.

ŽELELA KMETOVATI

V nasprotju z možem Branka, ki je danes lastnica kmetije in nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji, nikoli ni delala drugega kot kmetovala. Rojena na kmetiji je opravljala kmečka opravila že od mladih nog, kmetijo pa je prevzela pred 20 leti, ko je oče umrl. Vendar pa, kot pravi, tega ni storila zato, ker je bila edini otrok. »To sem želela delati,« pravi in dodaja, da je ves čas vedela, da bo kmetovala. Zato se je po končani osnovni šoli tudi vpisala na srednjo kmetijsko šolo, ki jo je uspešno končala.

Danes ji na kmetiji poleg moža pomagajo tudi njuni trije otroci, 28- in 27-letni hčerki ter 17-letni sin, ki so še vsi doma, z Branko pa delijo njeno ljubezen do zemlje. Kot pravi Branka, računajo, da bo doma ostal in tako družinsko tradicijo kmetovanja nadaljeval sin, ki se sicer trenutno šola v Novem mestu za avtokaroserista.