Andreja Katič
STA
Obrambna ministrica Andreja Katič sindikalnega predloga še ni prebrala, vendar meni, da so njegove rešitve že zajete v obstoječi zakonodaji.

V sredo so se v Bruslju sestale članice zveze Nato in razpravljale o napredku pri doseganju zastavljenega cilja, da se bi do leta 2024 pri izdatkih za obrambo približali dvema odstotkoma bruto domačega proizvoda (BDP). Poleg finančnih zavez bodo morale v zavezniške misije in operacije prispevati tudi osebje.

Na podlagi nacionalnih načrtov je predvideno, da bo do leta 2024 cilj, torej dva odstotka BDP za obrambo, doseglo najmanj petnajst zaveznic. Lani so ga dosegale tri, letos naj bi ga doseglo osem članic. Slovenije ni med njimi.

Prenizek proračun za okus zveze Nato pa ni edina težava Slovenske vojske. Profesionalne vojaške vrste vsako leto polni manj interesentov. Lani je prošnjo za služenje domovini poslalo manj kot 300 ljudi, kar je za polovico manj kot leta 2016, piše osrednji medij. »Vojaki že skoraj mrzlično iščejo druge službe,« ugotavlja tudi Gvido Novak, predsednik sindikata slovenskih vojakov.

Nove uniforme, a s predolgim rokom trajanja

Novak opozarja še na pojav tega, da si vojaki nemalokrat sami kupujejo opremo, ki bi jo sicer morali zadolžiti. »Dogaja se, da jih, če si sami ne kupijo opreme,  zebe in so premočeni, medtem ko so obuti v odslužene vojaške škornje. Drugih ne morejo dobiti. Nemalokrat škornjem tudi odpadajo podplati,« trdi Novak.

Simon Korez, tiskovni predstavnik Generalštaba Slovenske vojske (SV), nam je povedal, da so lani vsi vojaki dobili nove uniforme in škornje, pri čemer sicer priznava, »da se uniforme obrabijo, preden poteče rok za novo uniformo. In da so nekateri (vojaki) malo bolj dovzetni za to, hočejo imeti nove škornje in si jih nekateri morda tudi kupijo.«

»Če si kdo strga opremo na terenu, njegov poveljnik prouči, ali je bilo to upravičeno – pri vajah ali kakšni drugi uporabi. Ta vojak lahko dobi novo uniformo tudi izven normativa,« dodaja Korez. Ob tem priznava, da je bilo nekoč vse zelo drugače, a kljub temu zanika, da bi se kdaj v vojski spodbujal nakup lastne opreme.

vojak
Bralec
S takšnimi objavami skuša vojska pritegniti mlade, ki si vojsko romantično predstavljajo kot računalniško igrico, pri čemer ne vejo kaj jih čaka glede zaposlitvenih možnosti.

Z zakonom nad veriženje pogodb za določen čas

Novak je sicer ta teden v zakonodajni postopek vložil interventni zakon, s katerim želijo odpraviti štiri največje anomalije, ki so se v SV zgodile v preteklosti – dogaja se namreč, da imajo podrejeni na manj zahtevnih delovnih mestih višjo plačo kot njihovi nadrejeni, kar je v sistemu, kjer vlada hierarhična struktura, še posebej nedopustno.

Ministrici za obrambo Andreji Katič interventnega zakona še ni uspelo prebrati, je pa spomnila, da je vladni predlog zakona o obrambi že v zakonodajnem postopku. »Mi smo v naš predlog zakona o obrambi zapisali dikcijo, da država mora zagotoviti zaposlitev za nedoločen čas vsem, ki so pripadniki oziroma pripadnice Slovenske vojske,« je dejala ministrica in dodala, da s tem po mnenju ministrstva rešujejo to problematiko.

V mislih je imela problematiko, ki jo naslavlja sindikalna novela zakona o obrambi, po kateri bi pogodbe za določen čas odpravili z rešitvijo za vojake po 45. letu starosti – po tej starosti bi vojaki avtomatsko dobili pogodbo za nedoločen čas.

Najprej vojak, nato varnostnik?

Ministrica si kljub temu zamišlja malce drugačen sistem, po katerem bi mlad človek kariero začel v vojski, kjer bi sklenil pogodbo za pet ali deset let, potem pa prešel na delo pri policiji ali pravosodnih policistih oziroma pri varovanju objektov. Kot je dodala Katičeva, je to že sprejemljivo tudi za določeno strokovno javnost, z besedami: »Marsikje bi bili pravzaprav zelo dobrodošli.«