Minimalna plača

Približno 33.789 zaposlenih z višjo plačo

T.L./STA
28. 1. 2018, 17.21
Posodobljeno: 28. 1. 2018, 17.28
Deli članek:

Potem ko se je število prejemnikov minimalne plače več let zmanjševalo, je lani spet nekoliko zraslo.

Profimedia
Minimalna plača se je povišala.

Minimalna plača je najnižje plačilo za opravljeno delo, ki ga sme prejeti delavec, ki pri delodajalcu v Sloveniji delo opravlja za poln delovni čas. Poleg minimalne so opredeljene tudi osnovna, izhodiščna in povprečna plača.

Po zakonu o minimalni plači višino minimalne plače za posamezno leto določi resorni minister po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji.

Višina mora biti v uradnem listu objavljena do konca januarja posameznega leta, velja pa za delo za polni delovni čas od 1. januarja.

Minimalna plača je po podatkih ministrstva za delo najnižje plačilo za opravljeno delo, ki ga sme prejeti delavec, ki pri delodajalcu v Sloveniji delo opravlja za poln delovni čas. V primeru krajšega delovnega časa od polnega delavcu pripada najmanj sorazmeren del minimalne plače.

Kaj sodi v minimalno plačo in kaj je izvzeto 

Zakon določa, da v minimalno plačo sodijo vsi elementi plače, kot jih navaja zakon o delovnih razmerjih, torej osnovna plača delavca za določen mesec, del plače za delovno uspešnost in drugi dodatki z izjemo dodatka za delo preko polnega delovnega časa.

Iz minimalne plače so izvzeti še trije dodatki za delo v posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, in sicer dodatek za nočno delo, dodatek za delo v nedeljo ter dodatek za delo na praznike in dela proste dneve po zakonu.

Poleg tega v minimalno plačo tudi ni možno vštevati povračil stroškov, ki jih je delodajalec dolžan izplačati delavcu. To so na primer povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela ter stroškov na službenem potovanju. Vanjo prav tako ni mogoče všteti drugih prejemkov iz delovnega razmerja, kot so regres za letni dopust, odpravnine in jubilejne nagrade.

V uradnem listu je bila v petek objavljena višina minimalne plače za letos, ki se bo v primerjavi z minulim letom zvišala za 4,7 odstotka na 842,79 evra bruto. Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je skušala doseči dogovor vseh socialnih partnerjev, a ji stališč ni uspelo zbližati, zato je uveljavila svoj predlog. Sindikati so namreč želeli 6,2-odstotni dvig, delodajalci pa 1,7-odstotnega.

Kaj sta osnovna in izhodiščna plača

Osnovna plača je po pojasnilih Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije bruto plača delavca brez dodatka za delovno in poslovno uspešnost ter brez drugih dodatkov, kot je med drugim delo preko polnega delovnega časa.

Pojem izhodiščne plače se po navedbah zveze v praksi uporablja kot najnižja osnovna bruto plača za posamezni tarifni razred. Te plače so določene s kolektivnimi pogodbami. Predvsem nekatere starejše kolektivne pogodbe še vedno uporabljajo pojem izhodiščnih plač.

Pojem povprečne plače pa se v javnosti najpogosteje pojavlja v povezavi s povprečno mesečno plačo zaposlenih pri delodajalcih v Sloveniji.

V zasebnem sektorju velika večina prejemnikov minimalne plače

Sedanji način določitve minimalne plače opredeljuje zakon o minimalni plači iz leta 2010. Takrat je bil njen dvig tudi najbolj izrazit, sicer pa se vsako leto načeloma uskladi z inflacijo. Število njenih prejemnikov se je lani spet nekoliko povečalo. Pod člankom je objavljen tabelarični prikaz gibanja višine minimalne plače od leta 2006 do danes. 

Zakon je za leto 2010 določil minimalno plačo v višini 734,15 evra bruto, kar je pomenilo skoraj 23-odstotno zvišanje glede na minimalno plačo v letu 2009. Zaradi visokega zvišanja so podjetjem omogočili, da se s sindikati dogovorijo za postopni dvig na določeno raven.

Potem ko se je število prejemnikov minimalne plače več let zmanjševalo, je lani spet nekoliko zraslo. Od 33.789 prejemnikov jih je bilo 25.463 v zasebnem sektorju, 8326 pa v javnem.


bruto minimalna plača v evrih število prejemnikov 2018 842,79 ni podatka 2017 804,96 33.789 2016 790,73 31.332 2015 790,73 38.009 2014 789,15 45.704 2013 783,66 48.351 2012 763,06 ni podatka 2011 748,10 ni podatka 2010* 734,15 ni podatka 2009** 597,43 ni podatka 2008*** 589,19 ni podatka 2008**** 566,53 ni podatka 2007***** 538,53 ni podatka 2006****** 521,83 ni podatka * od 1. marca 2010 do 31. decembra 2010 ** od 1. avgusta 2009 do 28. februarja 2010 *** od 1. avgusta 2008 do 31. julija 2009 **** od 1. marca 2008 do 31. julija 2008 ***** od 1. avgusta 2007 do 29. februarja 2008 ****** od 1. avgusta 2006 do 31. julija 2007

Vir: Uradni list RS, MDDSZ, Ajpes