"Kot punčka nisem hotel obstajati"

Izpoved študenta iz Ljubljane po operaciji spremembe spola

Katja Melik / Zarja
20. 1. 2018, 11.35
Posodobljeno: 20. 1. 2018, 11.45
Deli članek:

Pred nekaj dnevi je mladenič iz Slovenije z nasmehom na obrazu za seboj zaprl vrata bolnišnice ST Medica v beograjskem naselju Voždovac, v kateri deluje Center za urogenitalno in rekonstruktivno kirurgijo.

Revija Zarja

Operacija, na katero je prišel, je uspela. Tisti, ki poznajo »čudodelnika«, ki ga je operiral – prof. dr. Miroslava Lj. Đorđevića –, vam bodo povedali, da drugače tudi ni moglo biti. Za doktorjem Đorđevićem, specialistom otroške kirurgije, urologije in genitalno-rekonstruktivne kirurgije, strokovnjakom, ki uživa ugled po vsem svetu, je namreč že več kot 1300 uspešno opravljenih operacij spremembe spola. Fant iz Slovenije, ki je v Beograd prišel kot ženska, je le eden od njegovih številnih pacientov.

V nekaj več kot mesecu dni je bil to že drugi pacient iz Slovenije, pri katerem je ekipa prof. dr. Đorđevića opravila operacijo spremembe iz ženskega v moški spol. Celotne stroške posega je pokril slovenski zavod za zdravstveno zavarovanje. Prof. dr. Đorđević nam je povedal, da njihov beograjski center vsako leto obiščejo od dve do tri transspolne osebe iz Slovenije, ki jim nato z operacijo spremenijo spol.

V Sloveniji začnejo, v Beogradu končajo. »V Sloveniji je tako, da plastični kirurgi tam opravljajo operacije, s katerimi paciente iz moškega spremenijo v žensko. Za spremembo spola iz ženskega v moškega opravijo slovenski plastični kirurgi operacijo zgornjega dela telesa oziroma odstranijo dojke. Za spremembo spolnih organov se običajno obrnejo na nas. Izredno dobro sodelujem z dr. Petrom Zormanom iz Ljubljane, najbolj izkušenim slovenskim plastičnim kirurgom, ki se ukvarja s transspolnimi osebami. Gre za dvostransko sodelovanje, pri čemer razmišljamo o tem, da bi delali tudi na območju Slovenije. Za to naše delo se zanimajo tudi urologi. Nekaj slovenskih urologov je že obiskalo naš center v želji, da bi izboljšali in dopolnili svoje znanje,« je pojasnil prof. dr. Miroslav Đorđević.

»Zdaj sem končno srečen. Prvič v življenju sem srečen, da sem se rodil, da obstajam. V Beogradu nisem našel le samega sebe, dobil sem tudi krasne prijatelje. To so zdravniki, ki vrhunsko opravljajo svoje delo, predvsem pa so to ljudje z velikim srcem in sočutjem do človeka, kakršen koli že je.«

Ob koncu lanskega leta je zdravniški tim beograjskega centra za genitalno kirurgijo uspešno spremenil spol danes uspešnemu študentu iz Ljubljane, ki se je odločil, da bo z bralci Zarje delil svojo življenjsko zgodbo. Prosil nas je, naj ne razkrijemo njegove identitete, ker namerava ostati v Sloveniji in delati v javnem sektorju. Želi si, da ostane to izključno njegova zgodba in zgodba njegovih najbližjih, pa ne zato, ker bi se samega sebe sramoval, temveč zato, ker hoče ohraniti zasebnost. Po njegovem videzu nikakor ni mogoče ugotoviti, da nekdaj ni bil moški. Na vprašanje, kako so ga poimenovali ob rojstvu, je odgovoril: »Če ni nujno, na to vprašanje ne bi odgovoril.« Ta del življenja je, kot pravi, že zdavnaj pustil za seboj.

Nisem hotel obstajati kot punčka. »Že v zgodnjem otroštvu sem imel občutek, da ni vse tako, kot bi moralo biti. Bil sem molčeč in vase zaprt otrok. Takrat nisem vedel, zakaj. Rad sem se igral z dvema prijateljema. Preden smo se začeli igrati, sem svoje ime vedno spremenil v fantovsko. Še zdaj se spominjam, da se mi je v tistih trenutkih zdelo, da je vse skupaj dobilo smisel. Ta občutek notranjega miru pa je nato izginil v hipu, ko smo se razšli in je vsak od nas odšel na svoj dom. Z odraščanjem je postajalo vse bolj neznosno. Vsak dan je prinesel nove skrbi in skušnjave. Od vsega je bila najhujša tista borba med možgani in telesom, ki mi je vsak dan do zadnje kaplje posrkala vso energijo. Nisem hotel obstajati. Pravzaprav v pravem pomenu te besede v resnici nisem obstajal,« je pripovedoval.

Prof. dr. Miroslav Đorđević je pojasnil, da je transspolnost stanje spolne neusklajenosti – človek se genetsko rodi kot pripadnik enega spola, a ne sprejema svojega telesa in spolovil ter teži k temu, da bi se njegov spol spremenil. Ta proces je nemogoče preprečiti. Če se transspolnim osebam ne pomaga, se lahko njihovo življenje konča tragično.

Napačna puberteta. Glavni problem se pojavi v obdobju odraščanja, ko transspolni posamezniki doživljajo »napačno« puberteto – fantom rastejo prsi, deklicam penisi. Zdravniki se veliko ukvarjajo z vprašanjem, ali bi bilo treba pri transspolnih posameznikih »ustaviti« puberteto in ali bi lahko to nato ogrozilo njihov razvoj. Številni so prepričani, da se transspolni ljudje za operacijo odločijo iz kaprice, kar je seveda povsem zmotno. Ti ljudje trpijo tako duševno kot telesno. V Evropi je okoli milijon in pol registriranih transspolnih oseb, v Ameriki in Kanadi pa še dodatnih 1,4 milijona. To je velikanska skupina ljudi, ki zahteva vse oblike pomoči in razumevanja, je poudaril zdravnik.

»V nekem obdobju sem naletel na zgodbo o transspolnih osebah. Ko sem bral, mi je bilo vse nekako blizu, znano, moje ... Je pa nato minilo še nekaj časa, preden sem poklical na številko, ki sem jo ves čas imel ob sebi. To je bila številka psihiatrije, ki se ukvarja s problematiko transspolnosti. Ko sem končno poklical, so mi povedali, da se s transspolnimi osebami ukvarja samo en strokovnjak, ki pa je zaradi zdravstvenih razlogov že dlje odsoten. To je pomenilo nadaljnje čakanje. Prvi pregled pri psihiatru sem imel šele približno eno leto po prvem klicu. Dolgo sem hodil k psihiatrinji, ki se je hotela dodobra prepričati o tem, da gre v resnici za motnjo spolne identitete. Ko so to čez čas potrdili tudi psihološki testi, sem dobil potrdilo, da lahko dobim nove dokumente – tiste, ki so bili zame edini pravi. Naslednji korak je bila hormonska terapija, nato mastektomija,« je razlagal študent iz Ljubljane.

V Beograd hodijo z vsega sveta. Postopek spreminjanja spola poteka po že ustaljenem sistemu: prvo srečanje je domena psihiatrov in psihologov. Na podlagi njihovih priporočil nato transspolne napotijo k endokrinologu in začnejo hormonsko zdravljenje, ki traja najmanj eno leto. Nato sledi operacija, je povedal prof. dr. Miroslav Đorđević.

Med hormonskim zdravljenjem uživajo moški estrogen, ženske pa testosteron. V tej fazi zdravljenja se začenjajo kazati tudi vidne spremembe na koži. Tisti, ki želijo tudi fizično odstraniti znake spola, v katerem so bili rojeni, gredo nato na operativni poseg. Za operacijo se lahko prijavijo starejši od 18 let. Med tistimi, ki se odločijo zanj, prevladujejo ljudje, stari od 18 do 25 let. Tudi ta podatek priča o tem, da je družba zdaj veliko strpnejša do transspolnih oseb, ki se jim ni več treba skrivati in pretvarjati za vsako ceno. Še pred dvajsetimi leti so se za spremembo spola odločali posamezniki, stari od 40 do 50 let, medtem ko so zdaj pacienti te starosti izjema. Moške kastrirajo in jim oblikujejo sramne ustnice, lahko pa jim naredijo tudi silikonske dojke. Ženskam iz klitorisa izoblikujejo penis, odstranijo jim jajcevode in maternico ter dojke. V ST Medica stane poseg okoli osem tisoč evrov, pač odvisno od težavnosti operacije. To je cena za paciente iz držav, ki so nastale po razpadu nekdanje Jugoslavije. Za »popolne tujce« stane poseg okoli 15.000 evrov, kar pa je prav tako bistveno ceneje kot denimo v Ameriki, kjer je treba za takšno operacijo plačati okoli 50.000 evrov. Zaradi cene in predvsem vrhunskih strokovnjakov klinike na Voždovcu se za spremembo spola v Beogradu odločajo pacienti z vsega sveta. Ob tem naj omenimo, da je Chaz Bono, otrok slavne pevke Cher, ki se je rodil kot deklica, zdaj pa je v procesu spreminjanja spola, ves čas v stikih s prof. dr. Miroslavom Đorđevićem in da bo, ko se bo odločil za kirurško spremembo spola, to storil prav v ST Medica.

Zdaj sem končno srečen. Po koncu preobrazbe imajo ženske, ki postanejo moški, normalno erekcijo in orgazem. Penis jim naredijo iz delov njihovega telesa – hrbtne mišice, žil in živcev. Naslednji korak je rekonstrukcija sečnega kanala in implantacija proteze.

»Na tej moji poti je bilo ogromno hudih izkušenj, veliko bolečine, solz in trpljenja, a bi vse brez izjeme prestal znova, saj so občutki, ki me prevevajo v tem obdobju, vredni veliko več od tega, kar sem prestal na tej svoji poti.«

»Po mastektomiji sem se s svojim zdravnikom pogovarjal tudi o zadnji fazi spremembe spolne identitete – rekonstrukciji spolovil. Pri nas ni zdravniškega tima, ki bi se ukvarjal s to vrsto operacij, tako da mi je priporočil, naj se posvetujem s prof. dr. Miroslavom Đorđevićem. Zanj sem slišal že pred tem, bral sem o njegovi kliniki, o njegovem izjemnem delu, a vse to se mi je zdelo tako zelo daleč, vse dokler nisem dobil njegovega odgovora na moje spletno pismo. Dogovorila sva se za posvet in določila datum operacije. Ko sem prvič prišel v Beograd in se srečal z doktorjem Đorđevićem, se mi je zdelo, kot da ga poznam od nekdaj. Počutil sem se povsem varno, saj mi je zagotovil, da se mi ni treba ničesar bati. Od prvega do zadnjega trenutka, ki sem jih preživel z njim in njegovim timom, sem se počutil povsem varnega. Zaupal sem mu in ni mi žal. On in njegov tim sta mi dala novo življenjsko priložnost, omogočila sta mi življenje, in to tisto pravo življenje, ki si ga zaslužim in kakršno bi moralo biti od nekdaj. Zdaj sem končno srečen. Prvič v življenju sem srečen, da sem se rodil, da obstajam. Moja operacija je bila uspešna in moje okrevanje čudovito. Tako se tudi počutim. V Beogradu nisem našel le samega sebe, dobil sem tudi krasne prijatelje, ki bodo vedno imeli posebno mesto v mojem življenju. To so zdravniki, ki vrhunsko opravljajo svoje delo, predvsem pa so to ljudje z velikim srcem in sočutjem do človeka, kakršen koli že je. Na tej moji poti je bilo ogromno hudih izkušenj, veliko bolečine, solz in trpljenja, a bi vse brez izjeme prestal znova, saj so občutki, ki me prevevajo v tem obdobju, vredni veliko več od tega, kar sem prestal na tej svoji poti,« je sklenil svojo življenjsko zgodbo študent iz Ljubljane.

Američanom je rekel ne. Prof. dr. Miroslav Đorđević je seveda srečen in zadovoljen, da je lahko pomagal nekomu spremeniti življenje na bolje, vendar pa hkrati že razmišlja o novih dosežkih. Povsem verjetno je, da bo s svojim timom prvi na svetu opravil transplantacijo penisa. To, da bo prvi, sicer ni nič čudnega. Doktor Đorđević je bil namreč član ekipe strokovnjakov, ki so v Beogradu izvedli transplantacijo maternice – prvo takšno operacijo, in to med enojajčnima dvojčicama. Ne glede na to, da uživa svetovno slavo, ta 53-letni strokovnjak ne namerava oditi iz Srbije, čeprav so mu Američani dali prestižni vizum0-1, ki ga dobijo zgolj izjemni strokovnjaki in s katerim bi lahko brez slehernih dodatnih dokazil o znanju in strokovnosti delal na tamkajšnjih klinikah. Ponudbo je zavrnil. Odločil se je za preprostejše življenje v mestu, v katerem se je izšolal in v katerem s sodelavci letno opravi od 70 do 100 operacij spremembe spola. Ostal bo v Beogradu, kamor je »pod nož« prišla tudi Salome, tekmovalka lanskega MasterChefa in najbolj znana transspolna oseba na območju nekdanje skupne države.