DRUGI TIR

Kaj je v ozadju spreminjanja stališč glede drugega tira?

Matej Klarič
19. 1. 2018, 07.00
Deli članek:

Dogajanje okrog drugega tira že dolgo časa dviguje veliko prahu. Za to vedno znova poskrbijo vladni predstavniki s svojimi neprepričljivimi argumenti, izmikanji in celo povsem spremenjenimi stališči.

Arhiv Svet24
Vse bolj očitno postaja, da želi ministrstvo za infrastrukturo na vsak način v projektu drugega tira na vsak način obdržati Madžarsko.

Spomnimo se besed Petra Gašperšiča, ki je na zaslišanju v državnem zboru, preden je postal minister za infrastrukturo, dejal, da drugi tir zanj sploh ni potreben.

Tudi drugi pomemben akter pri drugem tiru, Metod Dragonja, je glede gradnje drugega tira že večkrat govoril stvari, ki ne držijo. Pred dvema letoma je zaradi neresničnih izjav tudi odstopil kot državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo. Takrat je javnost zavajal z napačnimi podatki, s katerimi je želel utemeljevati menjavo nadzornikov v Luki Koper. Dejal je namreč, da je bil donos na kapital v luki 2,5-odstoten, čeprav se je vmes zvišal za šestkrat na 15,4 odstotka.Potem je spremenil stališče in celo zagotavljal, da bo odstopil, če se gradnja drugega tira ne bo začela že lani. Ta se ni začela, vendar minister ni odstopil.

Bobo
Metod Dragonja, ki je postal generalni direktor podjetja 2TDK, pristojnega za gradnjo drugega tira, je že večkrat zavajal javnost s svojimi stališči.

Skrivni interes Madžarov

Vlada je zanj spet našla novo dobro plačano delovno mesto (v javnosti je krožil podatek o 8000 evrih bruto plače), povezano z Luko Koper. Vlada ga je novembra 2016 postavila za svetovalca direktorja podjetja 2TDK, prek katerega namerava graditi drugi tir. Leto pozneje pa je postal generalni direktor tega podjetja. Mnogi so se spraševali, zakaj so za gradnjo drugega tira morali ustanoviti posebno podjetje. Vladni predstavniki so se branili, da razlog tiči v boljšem črpanju sredstev iz razpisa. Povsem mogoče pa je, da so v ozadju tudi še vedno neznani dogovori z Madžari, ki bi lahko v podjetju dobili do 49 odstotkov lastništva.

Prodaja suverenosti

Ekonomist Jože P. Damijan, ki že dolgo časa argumentirano nasprotuje sodelovanju Madžarske pri projektu, je na svojem blogu zapisal, da s tem Slovenija svojo suverenost prodaja Madžarski in da se je pri drugem tiru »zaštrikala« v lastne manipulacije. Ob tem se je vprašal, ali gre zgolj za nesposobnost ali načrtno izdajo nacionalnih interesov. Kot ocenjuje, bi bilo v ozadju lahko to, da bi tej državi podarili funkcionalne kapacitete na zemljišču koprskega pristanišča in ji plačevati visoke obresti (davek od dobička 2TDK), omenja pa tudi gradbene posle in prednostni dostop madžarski družbi Gysev k tovornemu prometu na relaciji Koper–Budimpešta.

Levica želi razkritje pogojev

Če našteto drži, še vedno ne moremo preveriti pri vladnih predstavnikih, saj se pri dogovarjanju z Madžari skrivajo za tajnostjo poslov. V poslanski skupini Levice so zato včeraj zahtevali še razkritje pogojev za črpanje evropskih sredstev. Že pretekli teden sta bila na seji odbora za nadzor javnih financ sprejeta sklepa o zaustavitvi pogajanj in pripravi načrta brez Madžarske, ki pa jih vlada očitno ne bo upoštevala.

Bobo
"Orban ni dedek Mraz. Madžari hočejo vstopiti v projekt, da bi dobili lastniško infrastrukturo." Matej T. Vatovec, Levica
Vatovec pravi, da so v Levici prepričani, da predstavniki vlade – tako kot že večkrat v preteklosti – »blefirajo«. »Če izjava Dragonje drži, lahko Orbanova vlada Slovenijo po mili volji izsiljuje,« meni Vatovec. 

Pri vsem skupaj preseneča spremenjeno stališče Metoda Dragonje, ki je, čeprav je v preteklosti govoril drugače, dejal, da Madžarov ne moremo več izključiti iz projekta, ker bomo izgubili evropska sredstva. Obenem je v ponedeljek za Dnevnik kontradiktorno priznal, da se glede njihove morebitne izključitve še niso pogovarjali z Evropsko komisijo. Kar pomeni, da sam tega ne more z gotovostjo vedeti. Še bolj pa njegove besede na majava tla postavlja dejstvo, da je še julija in septembra, torej že po vložitvi razpisa zatrjeval, da Sodelovanje Madžarske ni potrebno. Tudi Hrvatje pa so pri gradnji Pelješkega mosta dobila 357 milijonov evrov brez tujih partnerjev, kar znova napeljuje na vprašljive interese, ki vlado silijo k sodelovanju z Madžari. Vse skupaj napeljuje na dejstvo, da so si na ministrstvu za infrastrukturo kot izgovor izmislili dejstvo, da drugače ne bi mogli pridobiti evropskih sredstev, z namenom, da se v projekt na vsak način vključi Madžarsko. 

Če kljub vsemu naštetemu drži, da se jih ne bi več moglo izključiti, se je naša vlada ujela v past, saj si je močno zmanjšala pogajalska izhodišča. Privoliti bi namreč morala praktično v vse pogoje Madžarov. Kot pa so že pretekli teden opozarjali poslanci, bo vlada naposled morala razkriti, za kakšne dogovore je šlo. Dogovor bo namreč potrjeval državni zbor in upamo lahko, da ne bodo takrat postavljeni pred nedemokratično izbiro, ki bo dovoljevala samo potrditev posla z Madžari. 

---------------------------------------------------------

Kontradiktorne izjave o sodelovanju Madžarske:

»Projekt je mogoče uresničiti tudi brez madžarskega sodelovanja, vendar bi morala Slovenija potem najti dodatnih 200 milijonov evrov v proračunih od leta 2018 do leta 2020. Ne bi pa projekta mogli uresničiti brez namenskih virov, ki jih je predvidel zakon.«

Metod Dragonja, Delo, 15. maj 2017

»Finančna konstrukcija projekta je že zdaj tako fleksibilna, da se lahko morebitni izpad udeležbe kapitalskih partnerjev nadomesti z večanjem posojil. Ob vsaki spremembi se bo morala vlada odločiti, kako naprej s projektom.«

Ministrstvo za infrastrukturo, 26. avgusta 2017

»Morebitni izpad evropskih sredstev ali udeležbe kapitalskih partnerjev se lahko nadomesti z večanjem posojil, kar omogoča prožnost finančne konstrukcije.«

Spletna stran 2TDK

»A tudi če takšne rešitve ne bo, ima vlada načrt B, je ponovil. Ta je, da se manjkajočih 200 milijonov evrov zagotovi iz državnega proračuna.«

Metod Dragonja, MMC, 25. september 2017

Dragonja pove, da izključitev Madžarov ni več mogoča, ker je ministrstvo oddalo vlogo za pridobitev evropskih sredstev, čeprav še niso dokončali pogajanj z njimi. Pri čemer kontradiktorno izpostavlja, da glede nesodelovanja Madžarske še niso povprašali Evropske komisije. 

Seja odbora za nadzor javnih financ in izjava za Dnevnik,  januar 2018