Že od začetka projekta gradnje drugega tira se predvsem v strokovni javnosti pojavljajo ugibanja o vladnih interesih.
Vlada je lani na hitro sprejela zakon o drugem tiru in za razpravo namesto več kot mesec dni namenila le nekaj dni. Pri tem se je pojavila vrsta vprašanj: od višine stroškov projekta, ki so se nato na podlagi pritiska javnosti znižali, do smiselnosti gradnje enotirne proge, ki jo je vlada iz istih razlogov preoblikovala v dvotirno.
Kot je opozoril Vatovec, obstaja možnost, da bo naposled vlada dejala, da brez Madžarov projekta ni mogoče izpeljati, kar Sloveniji ne bi omogočalo izbire in boljše možnosti.
Veliko pomislekov že od začetka vzbujata tudi vladno vztrajanje pri gradnji prek podjetja 2TDK in sodelovanje Madžarov, ki bodo sofinancirali projekt. Pri tem ni jasno, kakšni so interesi obeh držav za to sodelovanje, še posebno če vemo, da se Madžari na mednarodnih trgih zadolžujejo mnogo dražje od nas in bodo zato dražje plačevali gradnjo.
Madžarski interes po dobičkih
Predlagatelj seje Matej T. Vatovec iz Levice je na seji poudaril, da Madžarska gotovo v projekt vstopa zaradi lastnih koristi, ki bodo šle na račun Slovenije. Kot je dejal, nasprotujejo sodelovanju naše vzhodne sosede iz treh razlogov. Ker bi kot solastnica 2TDK ta postala solastnica do 49 odstotkov drugega tira in bi to lahko izkoristila za izsiljevanje. S tem bi bila lahko upravičena do skoraj polovice vseh dobičkov tega podjetja. Opozoril je, da je madžarski zunanji minister, v nasprotju z našimi vladnimi predstavniki, že razkril, da zahtevajo dostop do pristaniške infrastrukture.
V Levici izpostavljajo, da bi lahko namesto nakupa novih patrij v vrednosti 207 milijonov evrov s tem denarjem pokrili delež Madžarske pri projektu.
Kot je dodal Vatovec, je Madžarska zahtevala delež prevoznika pri prevozu do Luke Koper in del dobička pri zmogljivostih luke. »To so bile vse njihove uradne zahteve do septembra lani, od takrat se niso več vodili zapisniki teh pogajanj,« je še opozoril na netransparentnost pri vodenju projekta.
Damjan Volf iz Konfederacije sindikatov 90 je opozoril, da zaskrbljeno spremljajo dogajanje okrog drugega tira. »Že osnovna logika pove, da pri vsem skupaj nekaj zelo smrdi, kot je smrdelo pri izgradnji avtocestnega križa in Tešu 6,« je dejal in izrazil prepričanje, da ni potrebe po sodelovanju Madžarov.
Zmedeni tudi koalicijski poslanci
Celo koalicijska poslanka Julijana Bizjak Mlakar iz Desusa je na račun vladnih predstavnikov izrekla vrsto kritik. Vprašala se je, o čem so se neformalno pogovarjali z Madžari, glede na to, da so zanikali, da so se z njimi pogovarjali o lastništvu, koncesiji in dostopu do morja. Dodala je, da morajo navesti vse lobistične stike KPK. Poudarila je tudi, da v interesu Slovenije ni, da bi strateško infrastrukturo prodali drugi državi in pristanišču zniževali dobičke s konkurenco.
Opozorila je še na to, da so bile s strani vlade v preteklosti izrečene številne kontradiktorne trditve (od financiranja do nujnosti sprejema zakona ipd.), ki v javnosti upravičeno vzbujajo sum, in da so zmedeni tudi poslanci koalicije. Vatovec je spomnil na izjavo Matjaža Hana, vodje poslanske skupine SD, ki je julija lani dejal, da je zgodba z Madžari že »pase« in nepotrebna, ter se vprašal, ali je njihovo sodelovanje res tako nujno.
V primerjavi z drugimi pristanišči v okolici raste Luka Koper nadpovprečno, zato potrebuje širitev z drugim tirom. Lani so ustvarili 206,4 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za osem odstotkov več kot leto prej in nov rekord. Za šest odstotkov glede na leto 2016 se je povečal tudi pretovor. Privatizacija ali prodaja takšnega podjetja tujcem bi bila za državljane izjemno škodljivo početje. Luka Koper je namreč naravni monopol, ki bo vsakomur prinašal dobičke.
Zaustavili vlado
Tudi Ljubo Žnidar iz SDS je dejal, da bi lahko projekt gradili brez Madžarov, ker bi 200 milijonov evrov, ki jih bo zagotovila ta država, lahko financirali sami. Zvonko Lah iz NSi se je pridružil tistim, ki menijo, da ni potrebe po sodelovanju Madžarov.
Jure Leben, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo, se je neposrednim odgovorom izogibal. Predlagatelje seje je obtožil, da zavajajo in da projektu ne želijo dobro.
O konkretnih zadevah pa ni želel veliko govoriti, dokler je bila seja odprta za javnost. Sejo so nato zaprli za javnost, ker naj bi poslanci izvedeli več o tajnem dogovarjanju z Madžari.
Po seji nam je Vatovec povedal, da na njej tudi v zaprtem delu niso slišali nobenih dodatnih argumentov, ki bi opravičevali sodelovanje Madžarske. Poslanci so nato izglasovali, da se prekinejo pogovori z Madžari in da naj vlada v sedmih dneh pripravi plan B glede nadaljnjih ukrepov. Tudi v parlamentarnih klopeh je tako vse več pomislekov o smiselnosti takšnih dogovorov, ki jih vladni predstavniki do zdaj nikakor niso znali zadovoljivo pojasniti.
