Bližajoče se parlamentarne volitve, ki se bodo najverjetneje odvile v prvem delu junija, že močno vplivajo na parlamentarne, predvsem koalicijske stranke, ki se (pre)pogosto posvečajo temam, s katerimi želijo pridobiti podporo volivcev.
Posledično koalicija deluje vse manj usklajeno, zato večjih sprememb pred volitvami več ne gre pričakovati. To je najbolj problematično prav na področju zdravstva, kjer več kot očitno ne bo prišlo do bolj solidarnega in poštenega sistema plačevanja zdravstvenih dajatev.
Predlog zdravstvene ministrice Milojke Kolar Celarc, po katerem bi najrevnejši plačevali manj kot zdaj, bogatejši pa mnogo več, ni naletel na posluh pri drugih partnerjih v koaliciji, ki sicer deklarativno še kako radi zagovarjajo solidarno in javno zdravstvo. Tudi kvalitetnega zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je ob starajočem se prebivalstvu vse bolj potreben in bi omogočil starejšim, da za oskrbo v pozni starosti ne bi plačevali enormnih zneskov, očitno ne bomo dočakali.
Stavke in zvišanje plač
Nekaj sprememb na bolje lahko pričujemo na področju plač v javnem sektorju. V prihajajočih dveh mesecih so napovedane številne stavke, pri čemer zaposleni upravičeno pričakujejo, da bodo sadovi gospodarske rasti po letih zategovanja pasov in nižanja plač v javnem sektorju naposled prinesli zasluženo zvišanje njihovih plač. Vlada bo bržkone primorana popustiti slabše plačanim uslužbencem, še posebno ker je našla dodatne milijone evrov tudi za nekatere že tako dobro plačane zdravnike.
Napoved ugodnih trendov
Tudi v letošnjem letu vse mednarodne institucije napovedujejo ugodne gospodarske trende. Če ne bomo priča izbruhu nove krize, bomo verjetno še naprej med nekaj državami z najvišjo gospodarsko rastjo v EU. V bančništvu pa bo v ospredju zaveza glede prodaje NLB, kjer Evropska komisija ne želi popustiti (kot je že drugim močnejšim državam, kot je Italija) in se odpovedati prodaji naše največje strateške banke, ki spet beleži dobičke, do katerih se želi s prodajo pod realno ceno s pomočjo vodilnih v EU dokopati tuji kapital. Tudi v turizmu je pričakovati dodatno rast in rekordno leto glede obiskov.
O usodi nujno potrebnega drugega tira Koper–Divača pa bodo odločali ustavni sodniki. Zapleti pri njegovi gradnji samo dokazujejo, da se je vlada nespretno, netransparentno in z vprašljivimi nameni lotila te gradnje. Zadnje dogajanje v Luki Koper namreč nakazuje, da so bile domneve o madžarskih apetitih v Luki Koper upravičene. Neznano pa ostaja, zakaj vladni predstavniki sledijo madžarskim interesom.
Čakajoč uveljavitev
Osrednja tema na zunanjepolitičnem področju bo gotovo uveljavitev arbitražne odločitve. Zaradi hrvaškega nespoštovanja odločitve je mogoče pričakovati nove zaplete in napetosti. S prvim januarjem je Slovenija prevzela enoletno predsedovanje Svetu ZN za človekove pravice. Na področju kulture bomo letos obeležili 100. obletnico smrti Ivana Cankarja, enega največjih slovenskih literatov. Stoletnico bo praznovala Narodna galerija, 70-letnico pa Orkester Slovenske filharmonije ter Moderna galerija.
Epilogi nekaterih sojenj
Zaključke sojenj na prvi stopnji bi v letošnjem letu lahko dobila nekatera odmevnejša sojenja. Med drugim sojenji nekdanjemu zdravniku na nevrološki kliniki Ivanu Radanu, ki je obtožen umora štirih bolnikov, ter balonarju Miru Kolencu zaradi očitkov o odgovornosti za balonarsko nesrečo na Ljubljanskem barju avgusta 2012, ki je terjala šest smrtnih žrtev. Pričakujemo lahko tudi razsodbo v primeru ponovljenega sojenja v zadevi Balkanski bojevnik.
-----------
Demografski sklad: Težnje po državnem premoženju
Ena od koalicijskih zavez in prioritet Desusa je ustanovitev demografskega sklada, zato v stranki napovedujejo, da bodo januarja vložili svoj predlog zakona, če se ne uskladijo. Stranka upokojencev želi s tem pokazati, da skrbi za svojo bazo. V ozadju teh predlogov pa se bržkone skrivajo tudi apetiti po nadzoru in zaslužkih iz državnega premoženja.Kot je pred časom zapisal ekonomist Jože Mencinger, bi takšen sklad lahko prinesel zgolj kritje kakšnega odstotka letnega stroška pokojnin. Večkrat pa smo že zapisali, da stanje na področju izdatkov za pokojnine še zdaleč ni tako problematično, kot želijo to prikazati neoliberalno usmerjeni ekonomisti. Delež BPD, namenjen pokojninam, je v zadnjih letih celo upadel.
