Ko kupujemo nov izdelek, pričakujemo, da bo takšen, kot je bilo dogovorjeno. A v praksi se izkaže, da ni vedno tako. V svetovalni pisarni ZPS vsako leto prejmejo največ vprašanj prav na temo uveljavljanja potrošniških pravic, ko ima izdelek napako.

“Če kupljeni izdelek ni skladen s pogodbo, torej ima napako ali celo več napak, odgovornost za takšne napake nosi prodajalec. Prodajalec svoje odgovornosti za stvarne napake ne more omejiti ali izključiti z nobenim pogodbenim določilom, zato se ne pustite prepričati v nasprotno,” poudarja Majaž Jakin iz Zveze potrošnikov Slovenije in dodaja: “O napaki morate prodajalca obvestiti v roku dveh mesecev od dneva, ko ste napako odkrili. Svoje pravice pa lahko uveljavljate v največ dveh letih od prevzema izdelka. Če pa ste kupili rabljen izdelek, lahko stvarno napako uveljavljate največ v enem letu od prevzema izdelka.” 

Kaj storiti, če niste prejeli odgovora v osmih dneh?

Ne glede na to, ali prodajalec napako priznava ali ne, mora podjetje pisno odgovoriti potrošniku na zahtevek najpozneje v osmih dneh po njegovem prejemu. “Sicer se potrošnik lahko obrne na Tržni inšpektorat RS, ki podjetju zaradi opustitve zakonske obveznosti odgovora lahko izreče globo,” poudarja Jakin.

A pozor, če vam izdelek ni všeč ali ste si premislili to ni stvarna napaka. To je eno pogostejših vprašanj potrošnikov, zato pri ZPS ponovno izpostavljajo, da je zmotno precej razširjeno prepričanje, da mora prodajalec v takšnem primeru vrniti denar ali pa zamenjati kupljeni izdelek, če ga vrnete v 8 dneh. Prodajalec ni dolžan zamenjati brezhibnega izdelka, izstaviti dobropisa ali vrniti kupnine, razen če je to izrecno obljubljal.

Ko uveljavlja potrošnik stvarno napako na izdelku, lahko sam izbira med štirimi pravicami, ki jih določa Zakon o varstvu potrošnikov. Zahteva lahko odpravo napake, zamenjavo blaga z novim, brezhibnim, vrnitev dela plačanega zneska v sorazmerju z napako ali vračilo plačanega zneska.  

Stvarno napako lahko potrošnik uveljavlja pri nakupu katerega koli izdelka, če ne deluje, če nima lastnosti, ki bi jih moral imeti, ali kako drugače ni skladen s pogodbo.

Težave v praksi:

Prodajalec je vaš zahtevek zavrnil, ker niste priložili računa. Je postopal pravilno?

Ko uveljavljate stvarno napako na izdelku, morate na takšen ali drugačen način izkazati, da ste izdelek kupili pri prodajalcu, na katerega ste se obrnili. Zakon pa nikjer ne določa, da lahko to storite izključno z računom. Tako boste sicer nakup najlažje dokazali, ni pa to edini način. Če ste nakup opravili s kartico, lahko to izkažete tudi z izpiskom plačilne oz. kreditne kartice. Zgolj odsotnost računa ni zadosten razlog za zavrnitev zahtevka.

Prodajalec je vašemu zahtevku sicer ugodil, a vam namesto vračila kupnine ponuja dobropis. Ste dobropis dolžni sprejeti?
Ne. Ker je prodajalec napako priznal, je dolžan vašemu zahtevku ugoditi tako, kot mu to nalaga zakon. Izbrali ste vračilo kupnine, zato mora prodajalec to upoštevati in vam vrniti denar. Dobropis ne šteje kot vračilo kupnine. Če želite, seveda lahko sprejmete tudi dobropis, a pri tem ne pozabite na morebitno časovno omejitev veljavnosti dobropisa.

S strani podjetja ste sicer prejeli odgovor v osmih dneh, a v dopisu je pisalo le, da napako priznajo, denar pa vam bodo vrnili šele konec prihodnjega meseca, ker je takšna njihova plačilna dinamika.

Podjetje lahko pozovete, da vračilo denarja nemudoma izvede. Zakon določa, da mora podjetje v primeru uspešno rešene reklamacije ugoditi vašemu zahtevku najpozneje v roku 8 dni. Zgolj odgovor, da boste denar nekoč prejeli, ne zadošča. Podjetje na ta način ne sme podaljševati zakonsko določenega roka.