Nič ni svetejšega od zasebne lastnine, se glasi maksima pravne ureditve, ki je po padcu socializma spet našla svoje mesto v ustavnem redu. Komunistični revolucionarji po drugi svetovni vojni namreč niso izbirali sredstev; tovarne so romale v samoupravljanje tovarišev, kmetijska zemljišča so organizirali v kmetijske zadruge in jih razdelili med kmete, ti pa so v zameno tovariško hranili industrijskega delavca.

Nekoč živeli od zemljiške rente ...

Nekaj časa je bilo vse lepo in prav, a kot vsak neposvečeni lastninski režim je tudi socializem ustvaril svojega poraženca. Med drugimi je to bila Nadškofija Ljubljana, ki je ekonomiko svojega cerkvenega občestva vzdrževala predvsem z agrarno ekonomijo. Biti »reven kot cerkvena miš« je tako pridobilo povsem nov pomen – uboščino dušnega pastirja s skromno cerkvico nekje na gričku je takrat okusila tudi mogočna nadškofija, ki si je v centru Ljubljane lastila nepremičninski kompleks, v katerem so cerkveni ekonomi računali, koliko bodo v imenu tuzemskih poslov vzeli kmetu.

... nato praskali v pušico

Nacionalizacija je bila tako ena večjih preizkušenj za božje ljudstvo nadškofije. Vse cerkvenopravne osebe so bile v povojnem obdobju prepuščene svoji »revščini« in lastni iznajdljivosti. Zemljiško rento kot glavni vir dohodka pa je nadomestila precej manj zanesljiva nabirka.

Danes nepremičninski magnati

A ker je večno samo božje kraljestvo, nacionalizaciji nujno sledi denacionalizacija. Z njo pa se je znova okrepil gospodarski temelj Nadškofije Ljubljana. Danes si po podatkih portala Gvin lasti nepremičnine v vrtoglavi vrednosti 116 milijonov evrov. Največ od tega, kar 72 milijonov evrov, ima vezanih v parcele – predvsem v nepregledne gozdove na območju Gorenjske, slabša polovica te lastnine pa je vezane v kar 83 tisoč kvadratnih metrih nepremičnin, večinoma na območju centra Ljubljane – v skupni vrednosti 51 milijonov evrov.

Za upravljanje s temi je zadolžena družba Metropolitana, v stoodstotni lasti Nadškofije Ljubljana. Po kriznem letu 2013, ko je Metropolitana beležila dva milijona evrov izgube, se je leta 2014 in še leto kasneje njena gospodarska slika izrazito popravila – na kar poldrugi milijon letnega dobička. Da je upravljanje z nepremičninami donosen posel, kaže tudi dodana vrednost na zaposlenega. Kar 239 tisočakov dobička je leta 2015 ustvaril zaposlen v Metropolitani.

Osnovna šola Alojzija Šuštarja – 5,7 milijona evrov

Kronski dragulj ljubljanske nadškofije je po oceni Geodetske uprave RS (Gurs) Osnovna šola Alojzija Šuštarja. Vrednost novogradnje v Šentvidu se giblje kar pri 5,7 milijona evrov.

zavod
STA
Kronski dragulj Nadškofije Ljubljana je novogradnja v kateri se nahaja zasebna OŠ Alojzija Šuštarja.

Stavba na Vodnikovem trgu – 5,5 milijona evrov

Tesno tej novogradnji sledi del nepremičninskega kompleksa okoli Stolne cerkve svetega Nikolaja v strogem središču Ljubljane. Cerkveni delež polovice stanovanjsko-poslovne zgradbe na Vodnikovem trgu 6 je z 3,517 kvadratnega metra uporabnih površin po oceni geodetov vreden zavidljivih 5,5 milijona evrov.

vodnikov-trg
LT
Stanovanja v stavbi na Vodnikovem trgu so vredna vrtoglavih 5,5 milijona evrov.

Pokrita tržnica – 3,9 milijona evrov

V neposredni bližini, na Pogačarjevem trgu, je tudi pokrita tržnica v stoodstotni lasti nadškofije. Državni zemljemerci so njeno vrednost ocenili pri 3,9 milijona evrov.

pokrita tržnica
lt
Pokrita tržnica v strogem centru Ljubljane.

Sedež Zavoda sv. Stanislava – 3,7 milijona evrov

Četrta najvrednejša nepremičnina se nahaja v Šentvidu, streljaj stran od OŠ Alojzija Šuštarja in Škofijske gimnazije. Gurs ocenjuje, da sta zemljišče in stavba, v kateri so vrtec, knjižnica in študentski dom, vredna 3,7 milijona evrov.

Bivalne enote nad pokrito tržnico – 3,1 milijona evrov

Dobrih 2000 kvadratov velika stanovanja nad pokrito tržnico so ocenjena na 3,1 milijona evrov.

pogačarjev-trg
LT
Ogromno poslopje na Pogačarjevem trgu, v katerem se nahaja tudi Pokrita tržnica.

Bivalne enote v Šentvidu – 2,3 milijona evrov

Šentviška stanovanja v lasti nadškofije obsegajo kar 3285 kvadratov, a njihova vrednost kljub temu ne dosega vrednosti teh nad pokrito tržnico. Po Gursovi oceni  je njihova vrednost 2,3 milijona evrov.

Akademija za glasbo – 1,8 milijona evrov

Na drugem koncu stare Ljubljane je v izmeri 1700 kvadratnih metrov nepremičnina, kjer gostuje Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani. Slednja se že več let pritožuje, da nima primernih prostorov, saj si lasti le razdejano in zapuščeno vilo na Ptuju. Stavbo na Starem trgu medtem najemajo pri Nadškofiji Ljubljana. Če bi se jo ta odločila prodati, bi zanjo iztržila vsaj 1,8 milijona evrov.

akademija
LT
Stavba na Starem trgu, kjer deluje Akademija za glasbo.

Stanovanja pri Stolnici – 1,3 milijona evrov

Tretjina stavbe na Ciril-Metodovem trgu 5 je v cerkvenih bilancah vredna 1,3 milijona evrov. V njej so stanovanja, ki dopolnjujejo cerkvni nepremičninski kompleks v okolici stolne cerkve.

ciril-metodov-5
LT
Pročelje stavbe v kateri se trenutno nahaja Akademija za glasbo.

Poslopje na Lepi poti – 1,2 milijona evrov

Stavba s stanovanji na Lepi poti v bližini Kopališča Kolezija se ponaša s 726 kvadratnimi metri uporabnih površin, ki so skupno vredne 1,2 milijona evrov.

Prostor za pastoralno dejavnost – 1,1 milijona evrov

Stavba v poljanskem predmestju, z 1200 kvadratnimi metri uporabnih površin, je po ocenah geodetov vredna 1,1 milijona evrov.

krekov trg
LT
Obsežna stavba na Krekovem trgu.

Poslovni prostor – 0,9 milijona evrov

V neposredni bližini prej omenjene stavbe so na Krekovem trgu tudi poslovni prostori, v katerih nastaja časopis Družina. 1200 kvadratov nepremičnine je ocenjenih na 0,9 milijona evrov.

druzina
LT
V njej se nahaja časnik Družina.

Poslovni prostor na Pogačarjevem trgu – 0,9 milijona evrov

Še nekaj poslovnih prostorov z izmero 816 kvadratnih metrov uporabne površine je v kompleksu okoli stolne cerkve. Nepremičnina je ocenjena na slabega 0,9 milijona evrov.

Muzej, knjižnica – 0,9 milijona evrov

Del stolničnega kompleksa je tudi muzej oziroma knjižnica na Dolničarjevi ulici. 4. 300 kvadratov uporabnih površin z neto tlorisom 4500 kvadratnih metrov je ocenjenih pri 0,9 milijona evrov.

stolnica
LT
V stavbi ob stolnici se nahaja župnijski urad Sv. Nikolaja.

Teološka fakulteta – 0,75 milijona evrov

Poslopje na Poljanski cesti 4, kjer so prostori Teološke fakultete, je z 860 kvadratnimi metri uporabnih površin ocenjeno na 750 tisoč evrov.

teoloska
LT
V stavbi ob stolnici se nahaja župnijski urad Sv. Nikolaja.

Kupili zapuščen hotel, želijo si tudi Baragovega semenišča

Spomladi je podjetje Pokljuka, ki je prek Gozdnega gospodarstva Bled in družbe Metropolitana v posredni lasti Nadškofije Ljubljana, za 720 tisočakov kupilo propadajoč bohinjski hotel Bellevue. Novi lastnik je ob nakupu sporočil, da je načrt za obnovo že pripravljen – lotili pa se je bodo, ko bodo zanjo imeli vsa potrebna dovoljenja.

FOTO2 kolegij
Wikipedia
V denacionalizacijskem postopku ostaja Akademski kolegij oz. Baragovo semenišče, kot se je imenovalo, ko je še bilo v lasti Nadškofije Ljubljana.

Nadškofija Ljubljana pa se nadeja še ene večje nepremičnine, ki ji je bila odvzeta z nacionalizacijo. Gre za nekdanje Baragovo semenišče, danes znano kot Akademski kolegij, z najslabše vzdrževanim študentskim domom izmed vseh domov, v delu stavbe pa ima prostore tudi Pionirski dom. V njem so pred časom nameravali urediti katoliško univerzo, kar pa državi ni povsem odgovarjalo, saj za obe omenjeni ustanovi – študentski in pionirski dom – nima primernih nadomestnih prostorov. Usoda te nepremičnine je trenutno negotova, saj država Nadškofiji Ljubljana odreka pravno nasledstvo – zaradi česar domnevno ni upravičena do denacionalizacijskega postopka, ki ga je za Akademski kolegij sprožila leta 1992. Če bodo denacionalizacijski zahtevki na sodišču uspešni, pa se lahko nadškofija poleg nove nepremičnine nadeja tudi večmilijonskega nadomestila za leta, ko je država neupravičeno »najemala« Akademski kolegij.