Suša

Kupiti drago krmo ali zmanjšati čredo?

Lidija Markelj / Dolenjski list
26. 8. 2017, 20.45
Deli članek:

Ekipa državne sekretarke na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je obiskala najbolj prizadete sušne predele.

Lidija Markelj
Je to res koruzni storž?

Lidija Markelj
Gašper Frančič kaže na koruzo, ki jo je poleg suše prizadela še bolezen – snet.

Letošnja suša je v vsej Sloveniji najbolj prizadela ožjo Dolenjsko do Trebnjega in šentjernejsko dolino, posavski del s krškim in brežiškim poljem ter Belo krajino. O tem se je prejšnji teden lahko prepričala ekipa državne sekretarke na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Tanje Strniša, ki je obiskala Semič, Črnomelj, Šentjernej in Leskovec pri Krškem.

Ogledali so si najbolj prizadete njive in vinograde ter bili enotnega mnenja – suša je povzročila naravno nesrečo. »Letos je padlo le 40 odstotkov potrebnega dežja za normalno rast in razvoj rastlin. Kmetje so zato v velikih težavah – suša je že povzročila velik izpad pridelka, posledično dohodka; kmetje ne vedo, ali naj krmo dokupijo, saj je zelo draga, ali se naj raje odločijo za zmanjšanje črede,« je dejal direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Novo mesto Jože Simončič.

Koruza je močno zaostala v rasti (višina ponekod tudi le 80 cm), storžev skorajda ni oziroma ni zrnja in tudi siliranje je ekonomsko vprašljivo. Izpad pridelka ob žetvi žit je bil do 40 odstotkov, tudi pridelek krompirja je močno zmanjšan, vrtnine so prizadete od 30- do 100- odstotno. Na njivskih površinah, ki se ne namakajo, ni mogoče pridelati niti strniščnih dosevkov. Stopnjuje se škoda v sadjarstvu, zlasti v mladih nasadih in na plitvejših tleh, v vinogradih je podobno. Velika škoda je pri travinju, kjer je bil že prvi odkos zmanjšan za 60 odstotkov, drugega ni bilo, paše ni.

Manj živine v hlevu?

Prve ocene kažejo, da bi bila lahko suša celo tako huda kot leta 2003, ko smo govorili o 120-milijonski škodi za Slovenijo, je povedala Tanja Strniša.

O tem, kaj storiti, razmišlja tudi Jože Švalj iz Šmarja pri Šentjerneju, ki redi 220 pitancev, v hlevu ima še 45 krav in telice ter tri tisoč kokoši nesnic. »Za tako govedorejsko kmetijo, kot je naša in ki preživlja vso družino s petimi otroki, je letošnja suša prava katastrofa. Sena je bilo le 50 odstotkov, otave nič, koruze bo polovica, ponekod pravzaprav nič. Siliranje se bo začelo te dni, a ta silaža brez zrnja ne bo kakovostna. Kjer smo imeli žito, smo posejali travo in deteljo, a ker ni bilo dežja, krmni dosevki niso rešitev,« pripoveduje Švalj, ki bo verjetno moral zmanjšati stalež živine v hlevu. »Krma na trgu je predraga,« pove in doda, da je škoda tudi v vinogradu več kot 50-odstotna: »Česar ni vzela pozeba, je pa suša. Jagode so drobne in suhe.«

Podobne težave našteva mladi prevzemnik kmetije, Gašper Frančič iz Dolenje Stare vasi, ki se prav tako ukvarja z živinorejo in redi 160 bikov. Obdeluje osem hektarov površin, večina pridelkov je za krmo živine. »Sena smo nakosili le polovico oziroma kje še manj, samo neke palice, s koruzo pa na njivah, ki so v glavnem bolj peščene in še bolj občutljive na sušo, res slabo kaže – koruza je na primer visoka le pol metra ali malo več, če bi bile razmere normalne, pa bi bila ob siliranju visoka tudi do 3,5 metra. Storžev skoraj ni, kar pomeni nobenega zrnja. Silaža, kolikor je sploh bo, bo nekakovostna, sicer pa je marsikje koruzo napadla tudi bolezen. Če bo treba zmanjšati čredo, bo manjši prihodek. Kje bo potem denar za kake investicije na kmetiji, saj je treba kar naprej iti v korak s časom?« se sprašujeta oba kmeta.

Pomoč kmetom bo, a šele drugo leto

Državna sekretarka Tanja Strniša je povedala, da so na ministrstvu že pred obiskom sprožili postopke za pomoč kmetom. »Žal so ti postopki precej dolgi in bo denar do kmetov prišel šele prihodnje leto, a ključna je pomoč,« meni.