Rečni ekosistem

Zakaj nas mora skrbeti za Krko?

S.G./Dolenjski list
14. 8. 2017, 09.59
Posodobljeno: 14. 8. 2017, 10.06
Deli članek:

Poletni pogled na reko Krko v spodnjem toku pri Dobravi, za katerega je značilen umirjen tok po poplavni ravnici, je zaskrbljujoč, meni Andrej Hudoklin z Zavoda RS za varstvo narave.

A. Hudoklin
Krka pri Dobravi.

Kot je Andrej Hudoklin zapisal v sporočilu, se za na videz idilično paleto zelenih barv skriva zaskrbljujoče stanje rečnega ekosistema reke Krke. Pogled razkriva nizek vodostaj, značilen za poletna obdobja, ko se v najbolj sušnih dneh lahko v reki pretaka vsega nekaj kubičnih metrov vode. Srednji letni pretok na odseku sicer znaša okoli 60 m3/s, visoke poplavne vode pa lahko sežejo celo do 500 m3/s.

Drug problem, ki zaostruje razmere v ekosistemu, je po Hudoklinovem mnenju dvig temperature rečne vode. "Ta se lahko na plitvejših odsekih dnevno dvigne tudi do 30 stopinj Celzija. To je lahko velik šok za vodni živelj, saj ima temperatura neposreden vpliv na vrstno sestavo in posredno tudi na fizikalno kemijske procese v vodi, s tem pa tudi na kakovost življenja. Prav zato nas morajo skrbeti podatki državnega monitoringa, ki kažejo, da se je srednja letna temperatura Krke v zadnjih 50-tih leti iz 9 stopinj Celzija povzpela na 11 stopinj, kar jasno kaže na vpliv podnebnih sprememb," je zapisal.

Kot tretje neugodno dejstvo izpostavlja obilje vodnih rastlin, med katerimi prevladujeta makrofita plavajoči dristavec in navadni rogolist. "Enormna razrast vodnih rastlin opozarja na povečan dotok organskih hranil v vodo, predvsem nitratov in fosfatov, ki spodbujajo eksplozivno rast. Četrti moteči element motiva pa razkriva obrežna zarast. Ta je namreč vsa prerasla z agresivno invazivno tujerodno oljno bučko, ki se razbohoti ravno v avgustu. Proti izlivu se agonija obrežnih invazivk samo še stopnjuje. In še bi lahko našteval..." je še dodal Hudoklin.