Sredi gozda

Lončena peč na prostem. Si lahko zamislite?

M. Leskovšek-Svete
27. 7. 2017, 21.30
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.03
Deli članek:

V Kočevju so pretekli četrtek javnosti prvič predstavili lončeno peč na prostem. Se sliši nenavadno? V mrzlih jesenskih dneh bo gotovo prišla prav.

Svet24
Na plošči si lahko pogrejete čaj ali spečete krompir.

Se vam zdi čudno, da bi se pogreli ob peči ali pa si na njej skuhali čaj kar sredi gozda? Ja, tudi mojster iz Lendave, ki je peč sezidal, ne ve, ali se bo ta simbol domačnosti, ki ob posedanju otrok, odraslih in starejših ob njem asociira na družino, pa tudi na začetek in konec življenja, obnesel na prostem.

Bo material zdržal?

Podobne pomisleke kot glede vpliva vremena na material, ki je sicer namenjen predvsem uporabi v notranjosti stavb, ima vodja kočevske enote Zavoda za gozdove Slovenije Katja Konečnik glede vandalizma. Tisti, ki so lončeno peč v Rožnem studencu postavili, si želijo, da bi ostala. A to, ali bo peč, umeščena v gozdni prostor, preživela letošnjo zimo, ki zna biti na Kočevskem ostrejša in daljša kot drugod, niti ni tako pomembno. Peč je namreč eksponat, ki je nastal v okviru letošnjega 25. bienala oblikovanja, ki ga prireja Muzej za arhitekturo in oblikovanje, začel pa se je 25. maja in bo trajal do 29. oktobra.

Svet24
Projekt in peč, ki ima ogrevano sedišče, je predstavila vodja letošnjega bienala oblikovanja Maja Šušteršič.

Osredotočeni na potencial

Peč bodo oktobra uradno predali Občini Kočevje, ki bo v prihodnje skrbela, da bo peč delovala. Poskrbeli bodo tudi, da bo ob peči vedno dovolj drv.

Letošnji bienale oblikovanja ima naslov Daleč, tako blizu, osredotoča pa se na glavni potencial Slovenije – njeno krajino. Sedem multidisciplinarnih skupin je pod vodstvom sedmih mednarodnih oblikovalcev in v sodelovanju s sedmimi strokovnjaki iz Slovenije šest mesecev, od septembra lani, ko so začeli delo, na sedmih lokacijah po Sloveniji, v Kočevju, Grosuplju, Kobaridu, Lendavi, Trbovljah, Piranu in Ljubljani, raziskovalo s celo mrežo lokalnih partnerjev, skupno kar 42, ki so, kot je povedala vodja bienala oblikovanja Maja Šušteršič, odigrali odločilno vlogo pri delu skupin, saj so kot nosilci znanja na svojem področju vodili oblikovalce. Ti so se v Piranu denimo ukvarjali z morjem, v Kočevju, kjer je delovala skupina Zavzetje gozdov, pa z gozdom.

Lokacija ni naključna

»V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje je končna razstava, ki deluje kot nekakšna ambasada teh sedmih lokacij, medtem ko se različni dogodki in prireditve odvijajo na posameznih lokacijah,« je povedala Šušteršičeva in dodala, da je eden takšnih dogodkov tudi predstavitev projekta, ki je potekal v Kočevju, in v njegovem okviru lončene peči pri Rožnem studencu.  »Lokacije nismo naključno izbrali,« je povedala o Gozdni učni poti Rožni studenec, kjer so peč postavili. Pravi, da so iskali prostor, kjer so se že dogajale družabne zadeve, ki je blizu mesta in ga ljudje že uporabljajo, ob tem pa je bil pogoj, da je to v gozdu. »Oblikovalci niso razmišljali o lesu, ampak o drugih materialih, ki lahko zavzamejo gozd in ga ljudem približajo,« je povedala in dodala, da je bil glavni namen, da sproža vprašanje, kako danes živimo.

Svet24
V peči se da tudi speči kruh ali kaj drugega.

Čas piknikov tudi jeseni

»Ljudje pogosto preživljajo prosti čas na piknikih, s to pečjo pa se lahko čas piknikov podaljša v jesen ali celo v zimo,« je povedala. Peč ima grelno ploščo, na kateri si je mogoče pogreti čaj, kaj skuhati ali speči, ter pečico za peko, del peči pa je tudi ogrevan. Gre za skoraj pravo, tradicionalno krušno peč, le da se, kot je povedala Šušteršičeva, odpira navzven kot poziv mimoidočim, naj pristopijo. To je tudi njen namen. Postavljena na prostoru, kjer so včasih potekale veselice in pikniki, naj bi znova omogočila druženje in ustvarila veselo razpoloženje.