Učenje tujih jezikov

Sem za prijazno Slovenijo

Urška Krišelj Grubar / Zarja
27. 8. 2017, 19.05
Deli članek:

Bojana Fende Habula je zelo posebna gospa, ki prosvetljuje Slovence.

Mateja J. Potočnik
Bojana Fende Habula

"Jaz sem v redu. Ti si pa tudi!"

Pred 25 leti je k nam prinesla nov način učenja tujih jezikov. V holističnem centru Karnion, ki ga vodi 25 let, se tujega jezika naučite štirikrat hitreje v alfa stanju. A ne le to. Bojana si želi, da bi nas čim več slišalo, kako pomembno je, da vlogo žrtve, ki nam je tako domača, preobrazimo v vlogo zmagovalca. Bojanin način dela ima rezultate, vendar bi rada še več, da bo naša dežela res postala raj na zemlji. Zato snuje akcijo Za prijazno Slovenijo.

Peter Prevc, naslikan pred dvoriščnimi vrati

Petrov zmagovalni duh nosimo vsi v sebi, mi bo pozneje povedala gospa, ki me bo pozdravila na stopnicah svojega delovnega okolja v vasi Verje. Če se le tako odločimo in znamo izbrati. Vsak dan, vsak trenutek imamo priložnost, da se odločimo za plus, za zmago, za lepoto, tudi za denar in slavo, če nam to kaj pomeni. Na nas je, da se naučimo loviti ribe. Da se opolnomočimo. Da, to je ta beseda, ki jo bom na tem obisku večkrat slišala.

»Boste kavico?«

»Bom.«

»Imamo čisto posebno kavo Georgea Clooneyja.«

Prvi v Sloveniji, izvem pozneje. Kot tudi metodo za hitro učenje tujih jezikov v alfa stanju, o kateri smo že slišali, preverili pa je še nismo. Za zdaj verjamemo na besedo, sicer se prav gotovo taka za slovenski prostor še vedno pionirska dejavnost ne bi toliko časa obdržala. In da je uspešna, je na čelu zagotovo dober vodja. Ki ima poleg vsega odlično intuicijo, zna biti hvaležen in ve, da je za to, da smo zdravi in aktivni ter sem ter tja ujamemo srečo za rokav, potrebna tudi milost.

Lahko bi bili boljši kot Švica

Bojana Fende Habula nam pove, da se bliža enainšestdesetim. Verjame v našo deželo in v njene dobre ljudi, zato snuje novo akcijo, ki jo je poimenovala Za prijazno Slovenijo. »Lahko bi bili druga Švica, ne, še boljši kot Švica, če ne bi ves čas tako goreče igrali vloge žrtve.« Prepričana je, da je treba začeti že zgodaj, če se le da, že v vrtcu, da otroci hitro začnejo prepoznavati možnosti in dobijo občutek, kaj vse je v njihovi moči – ali se bodo odločili za tarnanje ali denimo za sodelovanje. Prav je, da povejo svojo resnico, ampak prijazno in spoštljivo. Imeti morajo izbiro, za svoje vedenje in posledice pa nositi odgovornost. In ja, opolnomočenje Bojana vidi kot rešitev. »Treba je otroke učiti loviti ribe, ne pa jim jih iz dneva v dan prinašati servirane na mizo.«

V vrtcu Montessori so si prišli naproti in čas bo hitro pokazal, kakšni bodo rezultati. Eden od Bojaninih učencev, ki ni edini postal menedžer leta (to je Zdravko Počivalšek), je, potem ko je bil na tretmaju pri Bojani, rekel: »Če bi spoznal Dialogiko že prej, bi bil lažje in hitreje boljši vodja.« Kaj je dialogika, sprašujete? To je poseben trening v holističnem centru Karnion, ki s pomočjo psihologije izboljša učinkovitost in uspešnost. In je več kot samo psihologija, je multidisciplinarna znanost o vodenju. Bojana se je po študiju socialnega dela in po podiplomskem študiju iz svetovanja na Medicinski fakulteti še leta in leta izpopolnjevala v geštaltu, transakcijski analizi, realitetni terapiji ..., tako da dobro pozna metode, kako do želenih ciljev.

Veliko je še znanih imen, a omenimo le še Petra Prevca in njegovega trenerja Janija Grilca, ki se prav pri Bojani uči, kako pomembna je tudi mentalna kondicija, da dobro pripravljeno telo ni dovolj, ampak mora to znati dobro sodelovati z umom. Petra Prevca in njegov zmagovalni duh imamo vsi v sebi. O tem bo Bojana kmalu izdala knjigo basni, ki jo je sicer pisala za svojega vnuka, njenega velikega učitelja, kot pravi, ampak je čas, da knjižica pride do čim več ušesk. Mladih in starih, zato jih pa imamo – da se naučimo aktivno poslušati. In to je, kot je prepričana Bojana, najpomembneje.

Če bi imeli tekmovanje v jamranju, bi Slovenci zmagali

»Vedno se zdi nemogoče, dokler se ne zgodi,« je eden od njej ljubih rekov. Ves čas jih trosi med ljudi in zapisuje, tudi na čokolado, ki je pred nama. Izvem, kako hitro in učinkovito se lahko naučimo ne samo novih jezikov (med njimi tudi kitajščino, arabščino in latinščino, kmalu še grščino), temveč pozitivne miselnosti. Se pa gospe Bojani zdi še kako zanimivo, da prav avtorski projekt, poimenovan Dialogika ali jezik odgovornosti, vsem tajkunom smrdi, kar pa ni ovira, da na svoj originalni način sama ne potrka na kaka vrata. Pri njej so vsi obravnavani enako, če le imajo voljo, da iz sebe iztisnejo najboljše. Njen cilj je, da bi čim več ljudem odprla vrata v svet, kjer bi začutili, da jim ni treba več jamrati. Pozna pot, ki vodi do dviga zavesti »z ravni žrtve v proaktivno zavest«. In na svoji koži je že dovoljkrat doživela, da je res, kot pravijo, da tisto, kar ne uniči, okrepi.

Že pri štirinajstih je doživela svojo kalvarijo. Noč črne duše, kot je rekla. Pet pljučnic v enem letu, bivanje v bolnišnici, kjer se je predajala branju, ki še danes ostaja njena ljubezen. Mama jo je tedaj rešila, ko jo je odpeljala v Celovec k naturopatu. In mama je bila tista, ki je morala v kranjski knjižnici podpisati posebno listino, da njena hči, ki je prebrala že vse za njeno starost primerne knjige, lahko bere tudi tiste bolj žgečkljive na primer, ker ji branje knjig že ne more škoditi. Če kaj, nam vedno znova priporoča našega Martina Kojca. Pa še nekdo je, ki zadnje čase dokazuje, kako pomembno je znati združiti telesno in duhovno. Denis mu je ime in je nedavno zmagal na Tajvanu, na eni za triantlonce pomembnejših tekem sveta.

Ni še tako dolgo od takrat, ko se je Denis Šketako, ta jekleni triatlonec, oglasil pri Bojani, ker se je želel naučiti angleško. Pa se je naučil še tistega, kar je za vrhunskega športnika odločilno, mentalne kondicije. In tudi on je prišel do tega, da se vedno znova lahko svobodno odločamo,. Da izberemo dobro. A to lahko storimo šele, ko se zavemo. Tudi tega, da morebiti nismo sposobni za delovno mesto, ki ga brez pravega znanja vodimo. In ko se zavemo, kako malo vemo, se zavemo tudi milosti, ki nam je bila dana, da smo do tega prišli, pravi Bojana, ki pravo človeško ljubezen razume kot dobro pretehtano kritiko in pohvalo.