Novice Svet24

Matej Klarič

Ideja za zbornik se mu je porodila, ko je preučeval najbolj pereče probleme delavstva pri nas, in kmalu je postalo jasno, da je največji problem, o katerem se premalo govori, problem prekarnega dela.

Tako je začel objavljati intervjuje z različnimi osebami, sčasoma pa je zadeva rasla in končni produkt dosedanjega dela je omenjeni zbornik.

Kot pravi, je v njem izpostavil dve ključni definiciji prekariata. Minimalistična vključuje tiste ljudi, ki so zaposleni prek espeja ali civilnih pogodb. Ti ljudje so povsem odvisni od nihanj na trgu in so zato najbolj ogroženi. Širša definicija pa tem dodaja agencijske delavce. Zraven pa štejemo še zaposlitve za skrajšan in določen delovni čas. »Preračunaval sem, koliko je prekarcev po teh definicijah. Po prvi jih je okrog 15 odstotkov oziroma 120 tisoč delovno aktivnih prebivalcev. Po drugi definiciji pa je tako zaposlenih kar 322 tisoč vseh zaposlenih,« pove Črt in opozori, da bi takšna skupina na volitvah, če bi glasovala za isto stranko, verjetno zmagala. Obenem izpostavi problem nedorečenosti definicij, zaradi česar se je težko primerjati s tujino, saj tako še vedno ni mogoče primerjati držav med seboj. Zato bodo prav jutri na to temo imeli tudi strokovno konferenco, kjer bodo s predstavniki ministrstva za delo iskali skupne opredelitve.

Prisilni »hotel mama«

Osnovne značilnosti prekarnega dela so nižje plače in nestanovitnost del, zaradi česar je težko načrtovati prihodnost, ker si vedno lahko zamenjan in odpuščen. Kot pravi, ga motijo cinične pripombe posameznikov, da so mladi v »hotelu mama« ter da se jim ne da delati tako kot njim. »Tisti, ki tako komentirajo stvari, ne razumejo današnje družbe. Ne vedo, kako je videti prekarnost, ker je niso nikdar izkusili. Brez pomoči staršev danes večina mlajših ne more priti do stanovanja, če pa že, najamejo kredit za 30, 40 let. Stanovanje pa lahko izgubijo ob izgubi službe,« opozori na pomanjkanje ustreznih stanovanjskih politik pri nas, ki so še toliko bolj pereče zaradi prekarnosti mladih.

Pahorjeva tekmovalnost

Prekarci
Odvisni od obzirnosti kapitala
Guy Standing, avtor knjige o prekatiratu, kot ključno lastnost pripadnikov prekariata opredeljuje izgubo socialnih, kulturnih, ekonomskih in celo političnih pravic. Opozarja, da so se prekarci primorani spustiti na raven prosilcev in da so odvisni od obzirnosti birokratov in kapitala.

Pri pripravi zbornika so ga presenetili različni pogledi in interpretacije. »Pri intervjuju s predsednikom Pahorjem me je presenetilo poudarjanje tekmovanja. Ravno to pa je problem pri prekarstvu, ker morajo ljudje tekmovati, namesto da bi sodelovali. Če podjetje tekmuje, je to v redu, če pa si delavec, to pomeni, da se tepeš s kolegom za isto delovno mesto,« razloži osnovni problem te logike in doda: »Če se dogovarja vsak zase, to pomeni, da je delodajalec vedno močnejši od posameznega delavca in mu lahko postavlja svoje pogoje.«

Presenetila Kučan in Zore

Kot pove, sta ga z odgovori presenetila prvi predsednik Kučan in ljubljanski nadškof Zore: »Pri Kučanu je bila opazna progresivnost. Starejši, izkušenejši politiki so v svojem odnosu običajno konservativni, ostajajo pri zagovarjanju vrednot, ki so jih zagovarjali nekoč, Kučan pa je bil pri oceni družbe precej radikalen. Na družbo gleda skozi sodobne pristope, ki jih postavlja v širši zgodovinski kontekst. Pri Zoretu pa me je presenetil pogled, drugačen od pogleda krščanske Nove Slovenije, ki zelo dosledno zagovarja svobodo posameznika, uvajanje minimalne države in doktrino podjetniške iniciative, kar je bilo opazno pri intervjuju z vodjo poslanske skupine NSi Toninom. Zore je v marsikaterem pogledu bližje levičarjem kot neoliberalcem.« Pri tem gre gotovo tudi za vpliv do kapitalizma in obstoječega stanja v družbi izjemno kritičnega aktualnega papeža Frančiška, ki je Zoreta imenoval na god svetega Frančiška.

Manjka strah pred socializmom

Prav neoliberalni pogled na družbo je pripeljal do boja vseh proti vsem, poveličevanja trga, nenehne tekme med posamezniki in bitke do dna v zniževanju cen in plač ter posledično do takšnega porasta prekarnih zaposlitev. »Thatcherjeva je z reformo razpuščanja sindikatov in borbo proti pravicam delavcev že pred 40 leti naredila ta prehod in podlago za nastanek prekariata,« poudari in nadaljuje z mislijo teoretika Berardija, s katerim je prav tako napravil intervju: »Zahodni pol je imel zelo močnega konkurenta v Vzhodu. Bali so se, da se bodo delavci tudi na Zahodu prestopili na stran socializma, zato so zgradili močno socialno državo. Ko se je vzhodni blok sesul sam vase, te nevarnosti več ni bilo. Socialistični sistemi so se zato spremenili v kapitalistične. Pri prehodu v kapitalizem je šlo pri nas še za veliko bolj divji sistem kot na Zahodu. Kapital pa lahko danes veliko bolj pritisne na državo kot prej, posledično so tudi sindikati pod stalnim pritiskom.« Kot pravi, je na porast prekarnosti vplivala tudi tehnologija, kjer bo lahko ta opravljala večino dela: »Osnovna relacija med delom in kapitalom se bo spremenila. Vzpostavila se bodo nova razmerja. Trenutno pa smo v vmesnem obdobju, kjer ima kapital izjemno moč.« 

Matej Klarič

Rešitev v skupnem boju

»Prekarne oblike dela niso v bistvu nič drugega kot skrajno zmanjševanje vrednotenja in nižanje cene dela,« je prepričan Črt. »Uporabljamo cel kup terminov, ki so grozni. O delu govorimo kot o strošku, človek bi moral sam sebe najbolje prodati in še cel kup metafor je, ob katerih gredo človeku lasje po konci, ker se v njih skriva sam odnos do ljudi. Kot da prodajamo sebe, ne pa da delamo, da bi bili za to plačani,« pove Poglajen in doda, da stvari še dodatno otežuje individualizem, »kjer je pomembno, da sam prideš najbolje skozi, ne ozirajoč se na skupino. S tem smo si do določene mere sami vzeli zalet in moč.«

Po njegovem bo boljše pogoje za prekariat mogoče doseči samo v skupnem boju. Rešitve za omenjene probleme vidi v povezovanju civilne družbe, sindikatov in stroke. »Nobena človekova pravica se do zdaj ni podala iz dobre volje – od pravic žensk pa do pravic delavcev in premožnih. Včasih so imeli samo aristokrati pravico voliti,« pravi in sklene, da moramo zdaj podobno izboljšati položaj prekarcev.

Nekatere izjave iz zbornika:

"Negativni učinki prekarnosti, zlasti nizki in nestalni dohodki, skrajno fleksibilen delovni čas in slabi pogoji dela se odslikavajo v socialnih razmerjih, v družini, med prijatelji. Ko jih povežemo, lahko vidimo, da se slej ko prej negativno odražajo tudi na družbi kot taki." Jakob Počivalšek, konfederacija sindikatov Pergam

"Za določena delovna mesta enostavno ni nobenega razloga, da bi bila prekarna." Jože Mermal, predsednik uprave BTC Cityja

"Smo proti prekarnemu in proti študentskemu delu. Poudarjamo, da morajo pri vseh vrstah dela biti isti davki in prispevki. Prekarnost enostavno ni poštena. Tudi z vidika gospodarstva je nelojalna oblika konkurence, zato ga ne podpiramo." Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS

"Problem razvoja slovenskih sindikatov v zadnjih dvajsetih letih pa je, da so se preveč institucionalizirali in da ne zajamejo vseh kategorij prebivalstva." Božo Repe, profesor zgodovine na filozofski fakulteti

"Zagotovo pa si nisem predstavljal, da bodo v tej državi ljudje prišli v položaj, v katerem bodo, kot pravite, mladi brez sanj." Milan Kučan, prvi predsednik RS, o svojih znamenitih besedah ob osamosvojitvi

"Če se prerazdelitev v korist kapitala ne bo zaustavila na pameten način, na primer z obdavčenjem in univerzalnim temeljnim dohodkom, bo do nje prišlo nasilno, če hočete z družbeno revolucijo." Jože Mencinger, upokojeni profesor ekonomije

"Mislim, da je še prezgodaj govoriti o tem, kako se bo razvijalo mednarodno gibanje prekariata. Miniti je moralo več desetletij, preden se je pojavil mednarodni proletariat. Gotovo ne bi rad videl ponovitve najslabših vidikov procesa, ki je potekal v 19. in 20. stoletju." Guy Standing, avtor knjige o prekariatu