V zadnjem desetletju se je v okviru njegove Šole zdravja oblikovalo že 130 skupin, katerih člani telovadijo po njegovi metodi 1000 gibov, pa naj sije sonce, dežuje ali sneži. Pomemben del njegove vizije pa je tudi telovadba za možgane oziroma izobraževanje o zdravju od malih nog naprej.

»V svoji ordinaciji lahko poslušam vaše težave, vendar ne predolgo. Kar ste preživeli do zdaj, je vaša zgodovina in je že minilo, pa naj bo dobro ali slabo. Pomislite raje, katere korake morate storiti za nov življenjski zagon. Danes, ta trenutek lahko začnete spreminjati na bolje sebe in s tem tudi družbo. Izbira je vaša.«

Pred 15 leti je na povabilo prišel v Slovenijo in ostal. Specialist nevrolog zdaj živi v Ljubljani, kjer ima tudi svojo ordinacijo za manualno in nekatere druge terapije. Med svojim delom je dr. Nikolaj Grišin spoznal, da zgolj pisanje receptov ni rešitev za izboljšanje človekovega zdravja. Večina ljudi ima namreč slabe življenjske navade, nezdravo se prehranjujejo in premalo gibljejo. Ko je razmišljal, kako bi lahko pomagal preprostemu človeku, se je domislil osnovnega izobraževanja o zdravju, v okviru katerega bi ljudje tudi redno telovadili. Rodil se je projekt Šola zdravja.

Preventiva, najcenejša pot do zdravja

Vse od takrat si prizadeva, da bi v Sloveniji ustvarili izobraževalni sistem, v katerem bi imel vsakdo možnost spoznati delovanje telesa in naravne načine za krepitev zdravja. Temelji Šole zdravja so znanje, zavedanje in preventivno delovanje, ne boj z boleznijo. »V sodobni družbi žal nimamo splošnega izobraževanja, v katerem bi človeka že v mladosti poučili o zdravju in metodah samopomoči. Tako se večina ljudi izgublja v megli neznanja in verjame v moč zdravil, ne pa v lastno moč. Številni niti ne želijo sprejeti novih znanj. Povsod po svetu lahko najdemo glasbene, likovne in druge šole, šol za učenje o ohranjanju ali vnovičnem vzpostavljanju zdravja pa je premalo ali jih sploh ni. Še manj je tovrstnih uradnih ustanov, katerih delovanje bi podpirala država, « meni dr. Nikolaj Grišin.

Jutranji telovadci osvajajo Slovenijo

Za pomoč pri učenju o zgradbi telesa, njegovem delovanju in zmožnostih ter o načinih samopomoči je dr. Grišin izdal vrsto knjig in priročnikov, namenjenih ljudem brez strokovnega predznanja: Vsak trenutek je lahko nov začetek, Metoda 1000 gibov, Preproste stvari so zmeraj blizu, Statika telesa, Temeljne metode samopomoči. Temeljijo na vizualizaciji, risbe in fotografije v njih skupaj s spremnim besedilom čim bolj preprosto opisujejo napake, ki jih delamo zaradi pomanjkanja vedenja o procesih v našem telesu, ter pojasnjujejo, kako jih odpravimo in si povrnemo zdravje. V njih dr. Grišin predstavi tudi številne praktične vaje, terapije in recepte, s katerimi si lahko pomagamo k boljšemu počutju in večjemu zavedanju. Priporoča sodelovanje glave in telesa ter zmernost pri vsem. Dr. Grišin je za svoje delo dobil tudi priznanje Športne unije Slovenije, znak za športne zasluge, in bil nominiran za izjemno osebnost leta 2014.

Šola zdravja se pri nas uspešno razvija, po desetletju v njej deluje že 130 skupin jutranjih telovadcev, vsak mesec pa se oblikuje še kakšna nova. Po številnih slovenskih krajih lahko v parkih, na ploščadih, igriščih šol, na livadah ob vodi ali na pomolih ob morju zjutraj opazimo skupine ljudi, ki ne glede na vreme v prepoznavnih oranžnih majicah telovadijo pod vodstvom prostovoljcev. Vendar sega njegova vizija še dlje od redne aktivne telesne vadbe, za dr. Grišina je izjemno pomembno tudi izobraževanje o anatomiji telesa in njegovih zmožnostih, torej trening možganov. Zato so pomemben del njegovega poslanstva predavanja, seminarji in delavnice, na katerih ljudem preprosto podaja znanje o tem, kaj lahko sami storijo za svoje zdravje, usposablja pa tudi prostovoljce za vaditelje skupin.

»Tarnanje je pri nas prepovedano,« pravi. »V svoji ordinaciji lahko poslušam vaše težave, vendar ne predolgo. Kar ste preživeli do zdaj, je vaša zgodovina in je že minilo, pa naj bo dobro ali slabo. Pomislite raje, katere korake morate storiti za nov življenjski zagon. Danes, ta trenutek lahko začnete spreminjati na bolje sebe in s tem tudi družbo. Izbira je vaša,« ognjevito doda dr. Grišin.

Skupine Šole zdravja to tudi počnejo, poleg razgibavanja spodbujajo tudi medgeneracijsko druženje – obiskujejo vrtce, domove za ostarele, vabijo na različne dogodke ter se srečujejo na regijskih in vseslovenskih srečanjih (naslednje bo 12. maja v Šmarjeških Toplicah). Jedro skupin predstavljajo upokojenci, stari 60, 70 let, neredko pa se v njih najde tudi kdo z osmimi in celo devetimi križi. Na jutranjih vajah vsak dela po svojih zmožnostih.

Bo postala Šola zdravja tudi nacionalni projekt?

Dr. Nikolaj Grišin si je zamislil tudi tako imenovano sobo zdravja. Želi si namreč, da bi vsaka skupina, ki vadi pod okriljem Šole zdravja, dobila prostor, v katerem bi se lahko družili, imeli na voljo gradivo za izobraževanje, masažne mize in druge pripomočke ter tako pomagali sebi in drugim. Upa, da bodo država, občine in krajevne skupnosti projekt prepoznale za koristnega in ga podprle. »Niti predstavljati si ne moremo, koliko bi država s takimi preventivno naravnanimi projekti prihranila,« pravi dr. Grišin. Izkušnje številnih članov naših skupin so namreč pokazale, da so zaradi redne telesne vadbe veliko bolj zdravi, zadovoljni in optimistični ter nimajo potrebe po obiskovanju zdravnikov. Če bi bilo takih ljudi še več, bi veliko več denarja iz zdravstvenega proračuna ostalo za težje bolnike. Že od začetka se držim načela, da ne podpiramo lenuhov, ampak vzgajamo junake,« odločno pove. Meni tudi, da bi lahko uspešno slovensko zgodbo Šole zdravja predstavili v tujini in tako navdihnili odprtje novih tovrstnih ustanov.

V okviru zadnjega projekta Abeceda zdravja 1000 gibov, ki je nadgraditev Šole zdravja, pa je dr. Grišin izdal osem delovnih zvezkov, s katerimi lahko bolje spoznamo človeško telo, njegovo delovanje in zmožnosti. Kot pravi, so nad njihovo strokovnostjo in hkrati preprostostjo navdušeni tudi zdravstveni delavci. Za lažje razumevanje in pomoč pa pripravlja še serijo videoposnetkov. Abecedo zdravja 1000 gibov je tudi registriral kot blagovno znamko in bo Ministrstvu za zdravje predlagal, da jo vključi v enega od nacionalnih programov.

Po jutranji vadbi smo ves dan v akciji!

Po metodi 1000 gibov, s katerimi se razgiba vse telo, vsako jutro telovadi tudi 40 članov skupine Šole zdravja iz Radomelj pri Domžalah. Pred petimi leti sta jo ustanovila Kati in Vinko Pele, ki sta pred tem hodila na vadbo na Vir. Vsako jutro se zberejo na prostoru ob Kamniški Bistrici, ki so ga sami čudovito uredili, celo cvetje so nasadili naokrog, Vinko pa vse leto skrbi za njegovo urejenost. V primerjavi z drugimi skupinami je v njej tudi veliko moških; v smehu pravijo, da ženske lepo delajo z njimi, zato radi pridejo. Prva vaditeljica skupine je bila Kati, zdaj pa se za to prostovoljno delo usposabljajo tudi druge članice.

S fotografom Šimnom sva na poti na vadbeni prostor srečala nasmejane obraze, še bolj zabavno je bilo med vadbo in na koncu, ko so telovadci tudi veselo zapeli. Na vprašanje, kako se počutijo po vadbi, sem dobila zabaven, a resničen odgovor: »Kar poglejte, kako dobro smo videti! Po tem smo ves dan v akciji.« Najstarejši član skupine je 92-letni Ivan Kralj, ki pravi, da ga ta vadba na stara leta »gor drži«. Po vadbi in zajtrku se sicer malo uleže, potem ga pa čakajo kokoši, delo na vrtu in rezbarjenje. Ker mu je pred leti umrla žena, si tudi skuha sam, razen kosila, ki mu ga pripeljejo. »Drugače ne bi imel nič časa,« pravi Ivan, ki rad tudi zapoje in je v vsem prav navdihujoč. In doda, da ga sin včasih draži, da bi tudi on z veseljem telovadil obkrožen z 20 let mlajšimi damami, pa nima te sreče.

Ker sem se s skupino Šole zdravja v Radomljah tudi sama preizkusila v vadbi, sta me po prihodu domov v ogledalu pričakala vesel obraz in bleščeč pogled. Z veliko volje in zagona sem se spravila k delu, rezultat pa prav zdaj prebirate. Telo mi je bilo hvaležno in dan je bil takoj lepši.