PONOVNI POSKUS

Bo vsak Slovenec darovalec organov?

Ž.K.
17. 4. 2017, 14.09
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Bo ministrstvu za zdravje z novo, za nekatere sporno zakonodajo uspelo povečati število darovalcev organov v Sloveniji?

Profimedia
Presajeni organi pacientom omogočijo popolnoma novo kvaliteto življenja.

Leta 2010 je takratni državni svetnik Peter Požun v zakonodajno proceduro vložil predlog novele zakona o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja. Bistveni del novele je bila domneva privolite, ki pomeni, da se vsak posameznik ob smrti smatra kot opredeljen darovalec, če za časa življenja ni izrecno izrazil nasprotovanja postopkom za darovanje. Predlog novele je neslavno pogorel, saj je zanj glasovalo le 11 poslancev. Velik del javnosti je bil ogorčen nad dejstvom, da bi delno izgubili pravico do odločanja o svojih organih, na možno protiustavnost in neskladje s kazenskim zakonikom pa je opozarjal tudi takratni minister za zdravje Marušič.

Vodilna na področju darovanja organov je Španija.

Predolgo čakanje

Ministrstvo za zdravje naj bi zdaj ponovno razmišljalo o zakonski vpeljavi domneve privolitve, saj bi se tako število razpoložljivih organov za presaditev lahko povečalo tudi do 20 odstotkov.

V naši državi je na seznam darovalcev organov trenutno vpisanih vsega 5000 Slovencev. Med čakanjem na primeren organ je v letu 2015 umrlo osem ljudi, na čakalni listi jih je še več kot 180. Pacienti čakajo na primerno ledvico kar okoli 300 dni.

Po sedanji ureditvi o organih umrlega odločajo njegovi sorodniki, ki se ob izgubi bližnjega pogosto težko soočijo s tako težavno odločitvijo. 

Po smrti se lahko od darovalca, če so izpolnjeni pogoji, za presaditev odvzamejo ledvici, srce, pljuča, trebušna slinavka in tanko črevo. Slovenija je tudi del EU mreže Eurotransplant, katere članice so še Avstrija, Belgija, Hrvaška, Luksemburg, Madžarska, Nemčija in Nizozemska. V letu 2016 smo v Sloveniji po podatkih te mreže uporabili 135 različnih organov.

V tujini uspešno

Domnevo privolitve so uzakonile številne evropske države po tem, ko jim kljub številnim naporom ni uspelo prepričati lastnih državljanov, da bi se v večjem številu opredelili kot darovalci organov. Tako ureditev tako poznajo med drugim tudi na Hrvaškem, v Avstriji, Belgiji in Franciji. Vsak državljan se še vedno lahko prek posebnega formularja odpove darovanju organov, posebna ureditev velja tudi za otroke in mladoletne osebe, saj se v njihovo telo lahko posega le z odobritvijo staršev oziroma skrbnikov.