Infrastrukturno ministrstvo je pretekli teden na svoji spletni strani objavilo predlog zakona o drugem tiru. Čeprav gre za projekt, vreden kar 1,2 milijarde evrov, se čas, predviden za javno razpravo in predloge popravkov, izteče že danes. Da bo pripomb veliko, je pokazal že odziv Luke Koper in avtoprevoznikov, ki bi morali glede na trenutni predlog k megaprojektu prispevati znaten del sredstev.

Po hitrem postopku

Kot pojasnjujejo v predlogu zakona, za katerega je predvidena obravnava po nujnem postopku, z zakonom hitijo, da bi omogočili pridobitev nepovratnih sredstev iz blending razpisa, ki predvideva združevanje različnih evropskih finančnih virov in sodelovanje ene ali več zalednih držav, kar pa terja skupno podjetje, ki posledično zahteva nekoliko drugačno zakonsko ureditev.

Da bi bilo mogoče s projektom drugega tira v tem razpisu sploh sodelovati, se mora kot investitor nujno prijaviti družba 2TDK. Razpis je bil objavljen januarja, rok za prijavo pa se izteče 14. julija. Na ta dan mora biti 2TDK že investitor.

divača koper
Arhiv Svet24

Kdo bo dal?

Javnost v povezavi z drugim tirom zanimata predvsem dve stvari: kdo ga bo plačal in kam bo denar šel. Na prvo vprašanje predlog zakona odgovarja: 200 milijonov bo prispevala država, nadaljnjih 25 odstotkov oziroma do 250 milijonov evrov se po predlogu zakona načrtuje iz nepovratnih evropskih sredstev. Okvirno 30 odstotkov predračunske vrednosti vlaganj oziroma znesek do 300 milijonov evrov bo financiran z zadolževanjem, prioritetno pri Evropski investicijski banki. Izdaja državnega poroštva za najetje posojila s tem zakonom ni predvidena.

Luka in avtoprevozniki

Poleg omenjenih pa zakon predvideva tudi nekatere nove vire za financiranje investicije, kot so povečana uporabnina, pribitek na cestnino in taksa na pretovor v koprskem tovornem pristanišču, kar je dodobra razburilo tako vodstvo Luke Koper kot avtoprevoznike. Iz Luke so že javili, da je takšen predlog zakona zanje nesprejemljiv.

tovornjak-avtocesta
STA
Leta 2030 naj bi se število kamionov na slovenskih cestah povečalo za 60 do 80 odstotkov.

V Luki Koper ogorčeni

»Sprejetje zakona bi za Luko Koper pomenilo, da ne bi mogla več vlagati v razvoj pristanišča (infrastrukturo, mehanizacijo in opremo) skladno s potrebami in sprejeto strategijo oziroma da bi srednjeročno začela izgubljati konkurenčne prednosti glede na svoje tekmece v severnem Jadranu in širše. To pa ne bi vplivalo le na položaj pristaniškega operaterja Luka Koper, ampak tudi na vse gospodarske družbe in druge subjekte, ki imajo svojo dejavnost vezano na koprsko pristanišče (agenti, špediterji, kontrolne hiše in drugi),« so poudarili v sporočilu, ki je objavljeno na spletni strani Ljubljanske borze.

Še bolj kot to, kdo bo dal, pa v zakonu moti odsotnost podatka, kam bo denar šel. Glede na številne pomisleke o vrednosti projekta, glede na študije, ki kažejo na to, da je ocena stroškov napihnjena, ter glede na izkušnjo s Tešem 6 se lahko Slovenci zopet primemo za denarnice. V predlogu zakona, ki bo, spomnimo, sprejet po hitrem postopku, namreč nikjer ni navedeno, koliko bodo stale posamezne faze gradnje oziroma kakšne so predvidene vrednosti posameznih del.