V petek je pred komisijo nastopil nekdanji finančni minister Janez Šušteršič, ki je s takratnim infrastrukturnim ministrom Zvonkom Černačem s Tešem podpisal tripartitno pogodbo o ureditvi razmerij in pogodbo o poroštvu.

Ta mesec bo komisija končala vsa zaslišanja. Zadnji bo na vrsto prišel prav predsednik republike in takratni premier Borut Pahor. 

»Neke politične volje, ki bi lahko prevladala, da se o projektu še enkrat resno razmisli ali se ga ustavi, po mojem mnenju ni bilo,« je v petek dejal Šušteršič. Hanžek pa nam je o zaslišanju dejal, da so se tri vlade izogibale vprašanju, ali so zavezanci za javno naročanje, kljub milijardnemu poslu. Šušteršič je sicer določil, da je to, da so zavezanci, v javnem interesu, vendar je bilo, kot je dejal Hanžek, takrat že prepozno.

Nekateri se izogibajo

Končno poročilo ene od redkih komisij, ki bodo končale svoje delo, lahko pričakujemo jeseni. Takrat bo tudi dokončno znano, kdo so najbolj odgovorne osebe za tako potratno investicijo.

Hanžek je dejal, da se nekateri nosilci političnih funkcij zelo izogibajo vprašanjem: »Veliko povedo, a izpustijo stvari, ki jih bomo morali ugotoviti sami s pomočjo dokumentov.« Pri tem je izpostavil, da je dokumentacije ogromno in da bi za preučitev celotne potrebovali desetletje, zato usmerjeno podrobno pregledujejo samo najpomembnejše stvari. Kot je dejal, se politiki izgovarjajo na mnenja nekaterih domnevnih strokovnjakov, ki so ocenjevali, da bo investicija cenejša: »Vsi se izgovarjajo, a pri tako veliki investiciji, bi morala o tem odločati vlada kot skupščina. Svoje bi lahko povedalo tudi računsko sodišče.« Namen komisije je po Hanžkovih besedah tudi ta, da v prihodnje ne bi več prihajalo do preplačanih poslov, kjer se ribari v kalnem. »Nekateri si želijo podobnih vzorcev tudi pri tretji razvojni osi in drugem tiru. Že pred 10 leti so silili, da bi gradili drugi tir na podoben način kot Teš,« je dodal Hanžek.

Zapravljenih na stotine milijonov

Ko smo ga vprašali, za koliko je bil Teš 6 preplačan, je povedal, da je to odvisno od tega, kako močno in veliko termoelektrarno bi zgradili. »Današnja ne bo obratovala do konca s polno močjo, če že, samo s polovično,« je dejal Hanžek in dodal, da gre za njegovo osebno mnenje. »Če bi gradili manj močno, 400-megavatno termoelektrarno, bi bili stroški lahko manjši tudi do milijarde evrov,« je povedal. Obenem bodo stroški še naraščali, zaradi obnove rudnika, saj bo treba kopati še globlje, v osnovni pogodbi ni niti rezervnih delov, zato že zdaj Teš 6 dela z 20 odstotki manj moči, je še povedal Hanžek.