Sprejel je približno tretjino vloženih dopolnil, med njimi večinoma koalicijska.

Metka Zevnik iz združenja starih staršev Slovenije in Aleš Primc (Glas za otroke in družine) sta bila na seji do predloga kritična. Zevnikova je menila, da je predlog "praktično identičen zakoniku, ki je bil zavrnjen na referendumu leta 2012". Stari starši pa so po njeni oceni znova izrinjeni iz družinske zakonodaje, medtem ko je v definicijo družine "privlečena neka druga oseba, ki skrbi za otroka".

Primc je menil, da bi morali biti tudi nerojeni otroci vključeni v definicijo družine. Dokler jim ne bo priznan status, kot jim gre, to ne bo družinski zakonik, je poudaril.

Predsednik odbora Uroš Prikl (DeSUS) je zagotovil, da v predlogu ni nobenih pasti, ampak si prizadeva za največjo korist otrok. Po besedah poslanke NSi Ive Dimic mora zakonik postaviti zdrave temelje za družine, da bo otrokom omogočeno varno otroštvo. NSi podpira tradicionalno družino, je dejala.

Saša Tabaković iz SMC se je strinjal s pripravljavci zakonika, da imajo stari starši možnost za prevzem starševske skrbi za otroka po smrti njegovih staršev, a da pri tem niso pozitivno diskriminirani.

Marija Bačič iz SD je izpostavila zlasti predlagane programe za podporo družini. Predlog vzpostavlja spodbudnejše okolje tudi za delovanje nevladnih organizacij na tem področju, je menila.

Mirjam Bon Klajnšček (NP) je izrazila željo, da bo načrtovani svet za družino in otroke bolj učinkovit kot nekatera druga vladna telesa. V ZL pa so menili, da predlog ni kompromis, ampak "kapitulacija pred pritiski cerkvene desnice", kot se je izrazil Miha Kordiš.

Eden od pomembnih ciljev predloga je po navedbah vlade izboljšanje pravne varnosti državljanov na področju odločanja v zakonskih in družinskih sporih ter poenotenje postopkov glede odločanja o ukrepih za varstvo koristi otrok. V zvezi s tem gre za sistemski premik glede odločanja o ukrepih za varstvo koristi otroka, ki bo po predlogu skoraj v celoti preneseno s centrov za socialno delo na okrožna sodišča.